Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 31.12.1970

 31.12.1970


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, za G-L priredil: Genadij Štupar

četrtek, 31. december 1970, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 843

Delo, Šport: ... Naveze čakajo

Če bi lahko sodili pripravljenost alpinistov za zimsko sezono po načrtih, je letos taka, kot še nobeno leto. Zadnje dni lepega vremena so si prvi že ogledovali stene od blizu, pripovedujejo pa tudi že o poskusu prvenstvenega zimskega vzpona v Jalovcu. Slabo vreme in obilica snega pa sta načrte za nekaj časa odložila. Znano je le še prečenje kranjske trojke (27. decembra) od Grintavca do Skute, ki pa ga je močno oviral veter, sneg in celo dež.

Deset najtežjih smeri
Reinhold Messner, znani južnotirolski alpinist in publicist, je naše alpiniste naprosil za seznam desetih najtežjih prvenstvenih smeri, ki so jih doslej preplezali jugoslovanski alpinisti. Ker bo seznam zanimiv tudi za vrednotenje v okviru naše organizacije, bi bilo prav da v anketi sodelujejo vsi, ki imajo potreben pregled, predvsem pa vodstva odsekov. Svoje mišljenje naj do 10. januarja sporoče na naslov Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 - 61000 Ljubljana. Rezultate ankete bomo objavili v eni naših rubrik v mesecu januarju 1971.

Plezalni vrtci in župan
Klaus Schütz (44), zahodnoberlinski župan je pred kratkim sodeloval na otvoritvi 15 m visokega plezalnega vrtca pri Teufelsbergu, za katerega gradnjo je 100.000 DM prispeval tudi berlinski parlament. Ob tej priliki je tudi opravil vzpon po eni od »smeri«, opremljen po vseh predpisih s čelado, vrvjo, itd. V svojem govoru pa je povedal, da imajo sedaj z vsemi vzpetinami (naravnimi in umetnimi) in grički v Berlinu že 1170 m »gora« ali približno dve tretjini Eigerjeve severne stene. Toda vse to ni storil zaradi bližnjih volitev, je kasneje pojasnil šef za propagando, pač pa zato, ker ga vedno nekaj vleče med planince in v gore.

Malubiting
Tudi Poljakom (vodja R. Szafirski) se je Malubiting, pri nas v zadnjem času vedno bolj znana gora, postavil po robu. 17. septembra 1969 so postavili bazo na zgornjem delu ledenika Chogo-Lungma. Po treh vmesnih taborih so 8. oktobra kot prvi stopili na Severni vrh (6843 m).
Dva dni po prvem uspehu so poskusili doseči še glavni vrh (7453 m). Toda sreča jim ni bila mila. Dosegli so le višino 7100 m, nato pa so se morali vrniti. Temperatura na gori je bila kar 34 stopinj pod lediščem vode.

Deset velikih sten
Knjiga Radovana Kuhařa »Deset velikih sten«, ki je doma doživela že drugo izdajo, natisnili pa so jo tudi že v Švici, bo kmalu lahko tudi na naših knjižnih policah. Za založbo »Obzorja« jo je prevedel prof. Franček Vogelnik, izšla pa naj bi že koncem januarja ali februarja.

Zapoznela klasična stena
Smer je nekakšna zapoznela klasična tura v južni steni Marmolate. Pretežno prosto plezanje v odločni kamenini, »pravljično« lepi plezalski prehodi, varni klini, nobenega ledu kot v ostalih smereh iste stene, težave strnjene, a manjše kot pri Vinatzerjevi smeri. Skratka - smer je daleč najlepša v vsej steni! To je Pit Schubert, ki pozna vse smeri v Marmoladi pred kratkim izjavil o letošnjem prvenstvenem vzponu (27. in 28. avgusta: Alessanaro Gogna, Bruno Allemand, Alberto Dorigatti in Almo Giambisi), ki so ga takoj naslednji teden ponovile tri naveze.
Torej govorice, o dokončni plezalski obdelanosti Alp in posebno Dolomitov še dolgo ne bo potrebno smatrati za končno resnico. »Potrebno pa je da plezalci hodijo okoli z odprtimi očmi pa tudi možgani, zato polno spoštovanje in čestitke Gogni in njegovim tovarišem«, je k temu še dodal Schubert.
Smer je visoka okoli 800 m in docela samostojna, poteka pa levo ob smeri Vinatzer - Castiglione, ki spada med najtežje proste plezarije v Dolomitih. Italijanska naveza je smer zmogla brez pomoči svedra, z relativno maloštevilnimi klini, ocenili pa so jo s VI, A1.

 

Oznake: AN
eXTReMe Tracker