Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 24.12.1970

 24.12.1970


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, za G-L priredil: Genadij Štupar

četrtek, 24. december 1970, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 866

Delo, Šport: ... Zbor alpinistov

Letošnji zbor alpinistov, ki je bil v soboto v Porentovem domu v Kranjski gori, je minil po programu, ki ga je pripravila komisija za alpinizem. Uvodnemu referatu načelnika komisije Aleša Kunaverja, ki je orisal preteklo leto in nakazal nekatere probleme in možne rešitve, je sledila podelitev priznanj, in nagrad. V razpravi sta sodelovala le načelnik podkomisije za vodništvo Peter Janežič in inž. Pavle Šegula, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva, ki sta nakazala probleme in dejavnost obeh delovnih teles PZS. Po večerji je bilo predavanje o tujih gorah in prikaz diapozitivov z nekaterih najbolj uspelih letošnjih vzponov.

Lepa nedelja
Zadnjo nedeljo pred pričetkom zimske alpinistične sezone, ki je bila izredno lepa, gore pa še povsem jesenske, so mnogi med njimi tudi številni alpinisti, izkoristili za lažje pa tudi težje ture. Največ jih je smučalo na Mojstrovki, kjer so imeli odlične razmere, nekaj pa jih je obiskalo tudi okoliške vrhove. Tudi vrh Špika ni ostal osamljen, nanj se je povzpela skupina kamniških alpinistov. Edini znani vzpon pa so opravili v Triglavski steni. Janez Brojan ml. in Janez Dolžan sta preplezala »Slovensko smer« z izstopom na Ustoličenje. Povedala sta, da je bilo najtežje pod Bučarjevim kaminom, kjer je bilo vse ledeno. Še bolj kot levi del stene pa je zasnežen zahodni.

Zadnja čez Vršič
Čeprav je cesta čez Vršič od hotela Erika dalje že nekaj časa zaprta, v nedeljo na prelazu ni manjkalo avtomobilov. Da pa je bila mera polna, sta se dva »fička« odločila celo za prehod v Trento. Prav gotovo sta bila zadnja, ki sta letos uspela »prečiti« Vršič.

Planinsko padalstvo
V katero leto sega zgodovina »planinskega padalstva« še ni povsem ugotovljeno. Za Francijo velja leto 1955 (Alpe d'Huez). Že naslednjega leta je uspel pristanek na Dome du Gouter (4258 m) in leta 1961 celo na najvišji vrh Evrope - Mont Blanc (4807 m). Toda tudi drugod je znano več podobnih storitev.
Znan je skok s padalom z Male Cine in srečen pristanek na vznožnem melišču. Leta 1962 so opravili skok na najvišji vrh Afrike Kilimandžaro (5890 m). Padalci so bili opremljeni s kisikovimi aparati, prav tako kot sovjetski, ki so si za cilj izbrali Pik Lenina (7134 m) v Pamirju, žal pa se je v Pamirju za trojico končalo tragično, kar je vzbudilo veliko polemiko. Ne smemo tudi mimo naših padalcev, med katerimi je dvojica že pristala na Triglavskem ledeniku.
Marsikdo se vprašuje, čemu je to namenjeno. V odgovorih si niso enotni, čeprav je nesporno, da vsaka nova aktivnost prinese tudi nova spoznanja. Da bi se reševanje v gorah ob pomoči padalcev lahko kdaj uveljavilo, pa skoraj ni verjetno. Helikopterji in letala so le mnogo zanesljivejši in predvsem varnejši.

S smučmi od Sredozemlja do Atlantika
Transverzale so po svetu postale že prava moda in ker je pred nami smučarska sezona, omenimo še eno, ki pa je rezervirana le za najbolj trenirane smučarje. Izvedel in opisal jo je Francoz Charle Laporte, speljana je na višini od 2000 do 3000 m, dolga pa 580 km. Laporte je to transverzalo prek Pirenejev (deloma poteka po francosko-španski meji) presmučal v 35 dneh, s komaj štirimi dnevi odmora. Izmeril je, da je pri tem opravil 31000 m vzponov.

Želite na Aconcaguo?
Ne potrebujete drugega kot 3995 DM, 18 dni dopusta, primerno opremo in dobro mero kondicije. Tako vsaj bi lahko sodili po oglasu znane münchenske športne hiše »Šport - Scheck«. Odhod je že 27. t. m.

27 dni v EL Capitanu
Yosemitski park s steno El Capitana je že dolgo neločljivo povezan s pojmom ameriškega alpinizma, vsaj za nas Evropejce. Doslej znanim smerem so letos priključili novo, po vseh podatkih sodeč, izredno težko smer. D. Kolduel (27) in J. Harding (46), ki sta jo prva plezala, sta bila namreč v steni kar 27 dni, brez pomoči od spodaj. Kakor poročajo, sta med plezanjem le dvakrat naletela na tako mesto, da sta lahko bivakirala sede, vse druge noči sta prebila vise. Na najtežjem mestu sta se trudila kar štiri dni, predno sta prelisičila steno.

Malo o himalajskih odpravah
O dejavnosti himalajskih odprav letošnji jeseni, je bilo doslej malo slišati. Zadnja vest navaja, da sta dva Angleža opravila prvenstven vzpon na 6505 m visoki vrh Mount Mentosa. Kje je ta vrh vest žal ne navaja, niti kakšna je bila odprava.

Češkoslovaška sezona
Pretekla sezona za češkoslovaške alpiniste ni bila posebno uspešna. V Vachanu (Hindukuš, Afganistan) je odprava praških klubov Slavia in Slavoj prišla na dve koti nad 6000 m, za katere trdijo Avstrijci, da so bili na njih že pred dvema letoma ter na dva nekoliko nižja vrha. Tudi odprava Haramosh ni povsem uspela. Povzpeli so se le na Haramosh II (6350 m). Vzrok je bilo slabo vreme, pa tudi odšli so prepozno. Da pa je bila mera polna, so jih v Turčiji zaradi kolere vtaknili še v karanteno. Odprava v gore Norveške je prav tako uspela le deloma, saj so zaradi pomanjkanja časa (vzrok so bile vize) v glavnem le ogledovali skupine, v katerih so imeli prvotno velike načrte.

Brez novoletnih čestitk
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je tudi letos sprejel sklep, da namesto novoletnih voščilnic vplača 500 din v sklad za onkološki inštitut.

Oznake: AN
eXTReMe Tracker