Gorenjski Glas - Jelena Justin: Ljubeljska Baba (1968 m) - Gora, ki jo nekateri imenujejo tudi Košutica. Mejni greben z Avstrijo, ki v jesenskih mesecih navdušuje s svojimi barvami. Navdušujoča krožna pot.
Visokogorje se je odelo v zimska oblačila; prav je tako, saj je mesec december. Dokaj lepa jesen nam je menila kar nekaj možnosti za čudovite vzpone, ki so navduševali s čudovitimi, jasnimi razgledi in barvito okolico. Ja, gore so v vsakem letnem času lepe, a vsaj zame so najlepše jeseni. Danes bomo obiskali goro na meji z Avstrijo; naš cilj bo Ljubeljska Baba oz. Košutica. Naredili bomo krožno turo mimo koče na Starem Ljubelju, se po grebenu povzpeli na vrh Ljubeljske Babe, sestopili na Hajnževo sedlo in se čez planino Korošico vrnili nazaj v dolino.
Zapeljemo se proti Tržiču in nadaljujemo naprej proti nekdanjemu mejnemu prehodu Ljubelj. Na zadnjem ostrem levem ovinku, tik pred Ljubeljem, parkiramo na levi strani, kjer je manjše parkirišče in eno od izhodišč za vzpon na planino Korošico. Po cesti nadaljujemo do Ljubelja, kjer tik pred predorom na desni strani na koncu parkirišča opazimo planinske oznake in smerokaz za Stari Ljubelj. Vzpnemo se po nekaj stopnicah, ko stopimo na staro ljubeljsko cesto. Cesti, ki se zmerno vzpenja, sledimo do koče na Starem Ljubelju. Do koče smo potrebovali približno 45 minut. Nadaljujemo po cesti na avstrijsko stran, izgubimo nekaj višine in na levem ovinku nas smerokaz usmeri desno v gozd. Pot se začne zmerno vzpenjati proti vrhu grebena. Po dežju je vzpon nevaren za zdrs, saj je pot blatna, gozdno pobočje, kjer prečno pridobivamo višino, pa precej strmo. Ko dosežemo greben, nadaljujemo levo v smeri Ljubeljske Babe. Vzpon po grebenu ni strm, le pot je mestoma precej ozka in nevarna za zdrs, zato je potrebna previdnost. Kljub lepim razgledom je bolje gledati pod noge kot občudovati okolico. Pred seboj kmalu zagledamo kovinsko lestev, s pomočjo katere premagamo skalni skok. Na vrhu lestve pot zavije levo in na tem mestu skalo obhodimo po lesenem tramu, ki je že zelo načet. Vprašanje, kako bo preživel zimo. Tisti meter poti brez tramu lahko predstavlja problem. Gozd se zredči in pridemo na travnike Grunta. Nadaljujemo po grebenu; najprej se nam priključi pot od koncentracijskega taborišča, nato še s planine Korošica. Pot postaja strmejša, bolj krušljiva. Sledi pas ruševja; pot je na novo izsekana. Ko zavijemo na avstrijsko stran, je pred nami strma in krušljiva grapa, ki nas spet privede na greben, ki mu sledimo do vrha. S Starega Ljubelja smo do vrha Ljubeljske Babe potrebovali približno 1 uro in 30 minut. Ljubeljska Baba postreže z enkratnim razgledom: v vsej svoji divjosti se pokaže severno ostenje grebena Košute; Tolsta Košuta, Košutnikov turn, Ostrv, Tegoška gora, Kladivo in Veliki vrh. Vmes je le Hajnževo sedlo, ki je idealno za turno smuko. Pogled proti zahodu se ustavi na Begunjščici, Zelenici, grebenu Na možeh, Palcu, Vrtači in povsem zadaj s povsem drugačno obliko Stol. Daleč zadaj veriga Julijcev s Triglavom.
Z vrha Ljubeljske Babe nadaljujemo po grebenu proti Hajnževemu sedlu. S pomočjo jeklenice sestopimo s prvega vrha in se povzpnemo na drugega. Potem sledimo neoznačenemu grebenu, kjer pa je steza dobro vidna in lahko sledljiva. Del grebena je tudi izpostavljen, a nam je v pomoč jeklenica. Po strmem krušljivem terenu se spustimo na Hajnževo sedlo, kjer nadaljujemo naprej do planine Korošica. V pol ure dosežemo planino, nato pa po stari graničarski poti, ki ni označena, sestopimo nazaj do jeklenega konjička. Kmalu za planino Korošica dosežemo travnik, kjer prečimo leso, ki nas pripelje v gozd. S travnika je lep razgled na naš današnji cilj. Za leso se pot začne dokaj strmo spuščati v okljukih. Dobro vidna steza je lahko vodljiva, je pa mestoma potrebne nekaj orientacijske previdnosti. Ko stopimo iz gozda, se po hudourniški poti spustimo do glavne ceste, ki vodi na Ljubelj, kjer nas čaka zvesti jekleni konjiček.
Nadmorska višina: 1968 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5
Jelena Justin