Radio Dur, 27.05.2004 – Miha Pavšek: Je lahko narava sploh še lepša in prijaznejša, kot je te dni? Seveda je, težko pa je bolj sveža. Hlad ne popušča (izjema so popoldnevi), kar gre na roko tudi vodnim zalogam, zaradi njega pa je za ta čas nenavadno dobra tudi vidljivost. Pobeljeni vršaci so na videz bližje kot ponavadi, še posebej, ko jih krasijo odtenki modrine za grebeni in slemeni na jasnem jutranjem in večernem nebu.
Górniška popotnica
Videti je, da bomo tudi letos skočili iz zgodnje pomladi v visoko poletje. Pošteno prehladen marec, malce pretopel april in kot vse kaže, prehladen maj bodo poskrbeli za to, da bo poletni »šok« še bolj očiten. Pa saj smo se že navadili na temperaturne skoke!
Povprečja so tako ali tako le za primerjavo oziroma za uvrščanje izbranega kraja k določenem tipu podnebja. Prav te srednje vrednosti na lastni koži manj občutimo, bolj pa skrajnosti. Največ o povprečju nam pove temperatura morja, ki je te dni le okrog 19 º C. V hladnem zraku je bila zadnji vikend, ko je zapadlo v visokogorju Julijskih Alp tudi do 40 cm novega snega, odlična vidljivost. V noči na nedeljo je ponekod snežilo do okrog 1300 m. Hladna jutra z meglico pri tleh, ki se je ponekod dvigovala v obliki »dimnih« stebrov ali pa z meglo v pasovih so nam popestrila začetek delovnih dni in nas opomnila na romantičen pridih meseca, v katerem smo.
Ljubezenski sloves meseca maja je sicer povezan s pričakovanimi izbruhi toplote, ki pa so letos bolj vzorčnega značaja. A ne gre obupati, saj menda ne pogrešate temperatur prek 30 ° C ali pač? Le brez skrbi, ta mesec jih zagotovo še ne bo, junija pa tako ali tako niso nič več posebnega. Konec tedna bo vreme kar spodbudno za miganje, saj bo sveže in bolj ali manj oblačno. Kakšna neškodljiva kaplja dežja nas še lahko preseneti v soboto, nedelja pa bo iz ure v uro lepša. Spomladansko turno smuko, da prav ste slišali, v osojah lahko namreč še marsikje prismučate zavidljivo nizko, bo pokvaril jutrišnji novozapadel sneg (pa ravno, ko se je predelala prejšnja novina), ki ga je na Kredarici še zavidljivih tri metre. Zadnje dni smo lahko v hladnem zraku še posebej lepo opazovali večerno nebo. Marsikdo se ob teh, ne prav pogostih pojavih sprašuje, odkod prav takšni barvni odtenki neba.
Sončeva svetloba se na poti skozi atmosfero siplje na molekulah plinov in na majhnih trdnih ali tekočih delcih. Prevladuje Rayleighovo sipanje (to velja za optično nehomogena sredstva, kakršno je tudi ozračje), ki je mnogo bolj izrazito za kratkovalovni del vidnega spektra. Modrina neba sicer vsebuje vse barve spektra, vendar prevladuje delež vijolične in modre svetlobe. Do opazovalčevega očesa pride sipana svetloba po zelo zveriženih poteh prav iz vseh smeri neba. V gorah je nebo navpično nad nami bolj modro oziroma je modrina temnejša kot pri enakem pogledu iz doline. V nižjih plasteh ozračja vsebuje zrak tudi večje delce, na katerih pa pride do izraza Miejevo sipanje (pomembno za medije z večjimi delci). Pri slednjem se bolj sipljejo dolgovalovne sestavine svetlobe, ki ostrino modrine nekoliko pobledijo. Običajno je nebo nad nami bolj modro kot nebo proti obzorju. Nekaj podobnega lahko opazujemo tudi po dežju ali nevihti, ko pravimo, da je »zrak opran«. Čistost ozračja ocenjujemo tudi z modrino neba - bolj modro kot je nebo, tem bolj čisto je.
Bistvenega pomena je predvsem smer opazovanja. Svetloba, ki pride do opazovalca iz smeri obzorja napravi daljšo pot od svetlobe nad nami (iz zenita ali nadglavišča). Zamislimo si dolg, vodoravno položen zračni valj, na katerega nekje od zgoraj vpada bela sončna svetloba. Če gledamo skozi ta »predor« proti obzorju, prihaja do našega očesa sipana svetloba vseh valovnih dolžin, pri čemer se razprši več modre kot rdeče. Toda modra svetloba, ki prihaja do očesa z nasprotnega konca valja, se na svoji poti še dodatno siplje in slabi. Na isti poti pa se rdeča siplje manj in s tem tudi znatno manj slabi. Daljši kot je predor, bolj se učinka izničita in zato vidimo obzorje belkasto. Podobno lahko razložimo pojav, ko v gorah opazujemo sončni zahod za gorskimi grebeni in slemeni, nanizanimi drug za drugim. Dlje kot je greben, več sipane svetlobe se na poti pridruži žarkom, ki potujejo neposredno od grebena proti našemu očesu. Zato zelo oddaljene vrhove vidimo bolj blede in sive ter z manj podrobnostmi, medtem ko so bližnji bolj razločni, a z rahlo modrikastimi odtenki. Poiščite svoje barvne odtenke v naravi tudi ta, zadnji vikend v mesecu ljubezni.
Gorniški pozdrav, Miha