Bor Šumrada 23.12.2013 09:50 2331 0

Mala Martuljška Ponca

Freeapproved - Anže Čokl: Pisana druščina nas je danes ob 8. uri odkorakala v Krnico in od tam naprej v višave. S snegom skopa in visokimi temperaturami radodarna zima nam je obetala zafrknjeno razmero.

In nismo se motili: najprej smo se pobijali čez zasneženo minsko polje balvanov in rušja v spodnjem delu. Sledilo je plezanje čez prvi strmi pas ruševja, ki je našo 12 člansko izletniško ekipo oklestil za prva dva.
Po dodatnih 400 višinskih metrov, zgoraj, že visoko nad Dnino se je jurišna ekipa skrčila še za tri člane.

Od tam smo zarinili v vršne strmine pobočij med Veliko in Malo Martuljško Ponco pod stene in grapo. Ta je zaradi male količine snega in očitno visokih temperatur na nekaj mestih povsem ledena (vodni led). Prehod v vršno grapo je bil zato nekoliko bolj slikovit in precej zračen ter prepišen, kar pa ni nujno slabo, še zlasti ne po obilnem obroku stročnic. Nadaljevanje je zložno, le na dveh mestih (znova zaradi malo snega) se svet postavi malček bolj pokonci, nadležne pa so tudi skale okovane v led in sneg, ki so nas dejansko zaustavile par metrov pred samim vrhom, tako da nismo mogli požigosat planinskih knjižic. To je prava katastrofa, saj so žigi vrh gora edino zaradi česar sploh hodimo v gore. Brez žiga vse zgubi svoj smisel. Brezveze rinit gor, ker se samo matraš in se preznojiš, se izpostavljaš, na koncu pa ni žiga, katastrofa ... Veter je ves dan pridobival na moči in nas je ob povratku čez škrbino že pošteno bičal, ob sestopu čez grapo pa povzročal precej nevšečnosti, ko nam je sneg in led izpod nog nosil navzgor in direktno v oči. Ob vsaki podobni avanturi z zares močnim vetrom se opomnim, da gumice za pritrditev trakcev nahrbtnika niso kar nekaj tjavdan, ampak ti prihranijo bolečino večurnega pretepanja obraza za leve in desne ... Od avta do avta smo v dobrih 7 urah naredili nekaj več kot 1700 višinskih metrov po poti na razdalji 15,2 kilometrov, skurili par tisoč kCal in si v dobri družbi pošteno pridelali novo avanturo, ki nam bo ob spominu nanjo še dolgo grela naša srca ... Če bi le pritistnil še tisti frdamani žig!

Anže Čokl

22.12.2013