Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zakaj tragedija pod Kredarico (6.)

Delo - Marjan Keršič-Belač: Ne brez izkušenj!

 Gora ni nora, nor je, kdor gre brez izkušenj gor — Šola v planinskem društvu in oprema jamčita za varnost

Skrajna nepoučenost in neizkušenost o zimskih razmerah v gorah sta terjali svoj nepotrebni davek. Ko bi le kdaj prej šla z žičnico v gore ob skrajno slabih vremenskih prilikah, recimo na Krvavec ali na Vogel, pa bi za vajo skušala ob podobnih vremenskih razmerah najti v globokem snegu, v megli in vetru, pot ob stebrih vlečnice ali sedežnice na Orlovo glavo ali na Njivice, bi morda spoznala, kakšna pripravljenost in oprema sta potrebni za to in s čim vse ju lahko udarijo gore. Mladi ljudje, ki tudi pozimi želijo odkrivati gorsko pokrajino, bi morali nabirati izkušnje prav ob takih nenevarnih vajah - posebno nenevarnih, če jih opravljajo pod nadzorstvom izkušenih starejših vodnikov, ali pa vsaj v številnih tovariških skupinah in ne kot samohodci.

Še z žičnicami se v gore izkušeni ljudje najraje odpravijo le ob lepem vremenu in le skrajno neizkušen ne ve, kako se lahko ob vsakem letnem času v gorah, posebno v višinah nad 2000 metrov, lepo in brezvetrno vreme v eni sami uri sprevrže v besnečo nevihto, ki z viharji, metežem in meglo zabriše vse sledove poti, kot v mrzli severni puščavi tečajev, kjer je nenadoma enako daleč do vseh štirih koncev sveta, med katerimi je človekov - konec nenadoma najbližji.
Dokler so ljudje mladi, so neizkušeni in taki tudi niso odgovorni za svoja dejanja.
Mladi so podobne stvari kot Samo in Igor počenjali z večjo srečo ali smolo že od nekdaj in podobne stvari bodo tudi v bodoče počenjali. Noben zgled, ne dober ne slab, jih ne more odvrniti od tega. Mojstranski reševalci so s truplom nesrečnega Igorja na ramah, srečali v Spodnji Krmi mladega samohodca, ki je povedal, da je namenjen čez Debelo peč na Lipanco obiskat prijatelje in to po poti, ki da je vrisana v zemljevidu.

Čeprav so mu reševalci dopovedovali, da čez severno steno Debele peči (od II do IV težavnostna stopnja) ne pelje nobena pot in čeprav so mu za zgled povedali, da nosijo mrliča, se je fant neomajno namenil naprej. Nihče od mojstranskih alpinistov ga ni še nikoli videl recimo v Aljaževem domu kot plezalca, pa tudi na zunaj ni kazal, da je v plezanju kaj vešč. Glede izbire poti se je odločal po nekakšni v karti vrisani poti in ne po izkušnjah. Razšli so se, reševalci v prepričanju, da bo treba kmalu nazaj v gore ponj. Morda se je le-ta pozneje le premislil glede svoje poti in verjetno jo je na tihem potegnil iz doline, ne da bi svojcem in reševalcem povzročil težave.

Tudi zadnja nesreča dveh spet mladih Puljčanov Slavka Igraca in Milana Tomšeta (Delo 13. 2. 1975), ki sta se smrtno ponesrečila v poledenelih severnih pobočjih Brane (komaj 14 dni po opisani Igorjevi tragediji) nam potrjuje, da mladi ne bodo odnehali. Nekateri padejo, drugi preživijo in ob nesrečah drugih in ob svojih izkušnjah, ter ob zvrhanem košu sreče in spoznanj dozorevajo v dobre gornike ali v »pametne« dolince, ki se pozneje nikoli več ne pojavijo v gorah.

Dolžnost staršev s sinovi, ki jih vleče v hribe je, da jim za to preskrbijo vzgojo v mladinskih odsekih planinskih društev ali v alpinističnih odsekih in da jim nabavijo za to potrebno opremo: nepremočljiva obutev, gležnjevke, volnene in za slabo vreme še vrhnje (proti vetru in vlagi neprepustne hlače). Za zimske viharne dneve tudi niso dovolj tanke smučarske vetrovke (kot sta jih imela Igor in Samo) temveč posebne, debelo podložene puhovke z oglavnico, več parov rokavic in nogavic ter volneno kapo čez ušesa. Od vse potrebne in po kvaliteti odgovarjajoče opreme sta Samo in Igor premogla le ene dereze in en cepin, dovolj nogavic in pa vsak svojo dobro, debelo volneno kapo. Še tako dobra spalna vreča je komaj kaj vredna celo za nočevanje v koči, če nima polovice zadrge. Popolnoma ne zadostna pa je za nočevanje na prostem, če ni zavarovana z nepremočljivo preobleko, šotorskim krilom ali naj bolje z bivak vrečo. Bivak vreča iz nepremočljive nylon, gosto tkane svile, je skoraj brez teže, toda velika za dva moža, je rešila življenje že neštetim gornikom. Taka četrt kilograma težka vreča, zložena, zavzame komaj prostornino stranskega žepa nahrbtnika, a je za ohranitev življenja potrebnejša, kot recimo, cel nahrbtnik konzerv in podobnih jestvin. Ko si moker premražen, otrpel in od zunanjih vplivov psihično labilen, prestrašen ali celo šokiran, umiraš ob polnem nahrbtniku hrane.
Zakaj na primer Igor v stiski ni uporabil raketne pištole, ki jo je nosil s seboj? Za njo je imel vložke (naboje), ki jih ni uporabil?

Toda kaj pomaga raketna pištola v megli in viharju, če je do najbližjega človeka nekaj kilometrov ali več ur hoda? Ali pa če si oddaljen le streljaj od njega, če pa se v viharju ne sliši poka in ob dnevni svetlobi ali megli ne vidi sija?
Neizkušenemu tudi najboljša oprema ne pomaga. Hojo z derezami je treba vežbati ure in ure v poledenelem, a ne nevarnem svetu, sicer se zaradi nevajenosti pri prestopanju v strmini lahko z ostjo zatakneš v vezalko čevlja, hlačnico ali spotakneš ob skali.

Tudi cepin brez varnostne zanke in obročka lahko ob padcu ali nerodnem rokovanju zleti iz rok. Luč, ki ni privezana, pritrjena ali zavarovana na vrvici, lahko odleti v globino. Nahrbtnik mora biti iz nepremočljive tkanine, lahek in brez nepotrebnih žepov, ki se zatikajo ob kline, skalne roglje in podobne ovire. Vžigalice za netenje ognja v koči ali na planem morajo biti zavarovane, da jih ne uniči vlaga in ostanejo suhe, tudi če nam padejo na mokra ali zasnežena tla.
Gorniških modrosti se ne moreš naučiti nikjer drugod kot ob dolgoletnih pohodih v gorah. Tudi taborniška organizacija ni dovolj za vzgojo mladih, ki stremijo za spoznanji, ki jih prinaša življenje v gorah. Spoznavanje tega sveta pa mora biti postopno, spremljano vsaj kdaj pa kdaj z nasveti izkušenih, ob organizirani vzgoji in branju gorniške literature. Morda bo ob takem medsebojnem zaupanju in vedenju tudi manj skrivanja čevljev in več jasnosti za reševalce, kadar jih bodo spet klicali na pomoč. Le-ti so ob Igorjevi nesreči lahko stremeli le še za tem, da truplo najdejo pred novim snegom, ki bi ga zametel in skril do poznega poletja.

KONEC

Marjan Keršič-Belač
Delo, 19. februar 1975

 19.02.1975


Za G-L pripravil Genadij Štupar (arhiv planID)


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45895

Novosti