Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Geološka zgodovina in rastlinstvo Tien Šana

 

Tien Šan ’85


Za G-L pripravil Genadij Štupar (brošura osebni arhiv)

ponedeljek, 30. december 1985, ob 05:25, Boris Štupar, ogledov: 1657

Tien Šan ’85 - Vid Preložnik: Geološka zgodovina Tien Šana je burna.

Ta mladonagubani masiv je sestavljen iz starejših kamnin - skrilavcev, gnajsov, granitov in metamorfnih apnencev. Že v paleozoiku je tvoril Uralo-Tienšanski lok, ki je bil pod vplivom zunanjih sil zravnan. V novejšem času je bil Tien Šan spet podvržen močnim tektonskim silam in nastalo je to prerojeno gorstvo. Zaradi tega je bil kar dvakrat pokrit z ledom. Na prvo, večjo poledenitev kažejo plašči moren s prodniki, ki segajo globoko na planote. Nazobčani vrhovi in koritaste doline s svežimi morenami so dokaz za mlajšo poledenitev.

Ledene dobe so precej osiromašile živo naravo. Od listnatih gozdov so nedotaknjeni samo masivi orehovih in drugih sadnih dreves v jugozahodnem delu Tien Šana. V severnem Tien Šanu zamenja mešane gozdove višje po pobočjih tienšanska smreka, ki s svojo vitko obliko, prilagojeno obilnim snežnim padavinam, spominja na ciprese. Na južnih pobočjih prevladujejo gorske stepe. Dvigovanje gorskih masivov je ločilo reke od planot in ta izsušitev je povzročila naselitev današnjih puščavsko-stepnih rastlin in živali iz Srednje Azije. Revna puščavska vegetacija nižin prehaja z višino v polpuščavo in stepo. Pas livad in listnatih gozdov se začne nad 1000 m. Na prehodu v subalpsko in alpsko vegetacijo so iglasti gozdovi. Vzrok tej vertikalni razporeditvi vegetacije je naraščanje padavin z višino.

Gozdovi pokrivajo na področju Tien Šana le 3 % površine, a so floristično bogati. Prevladujejo evrosibirski in turanski elementi flore. Delimo jih po drevesnih vrstah na več delov:
1. Smrekovi gozdovi
pokrivajo senčna pobočja do višine 3100 m. Tvori jih lepotica teh gora - tienšanska smreka (Picea schrenkiana)
2. Arčini gozdovi
turkestanski brin ali arča (Juniperus turkestanica) doseže tudi 18 m višine, drugače pa je to grm, ki tvori gozdno mejo in sega nad smrekove gozdove.
3. Orehovo-sadni gozdovi
tvorijo večji del gozdov in segajo od 1000 do 2200 m. Navadnemu orehu (Juglans regia) so primešane razne vrste jablan, hrušk ...
4. Javorovi gozdovi (Acer turkestanica)
5. Jelovi gozdovi
ne pokrivajo večjih površin. Jelka (Abies semenovii) tvori sestoje s smreko.
6. Topolovo-vrbovi gozdovi
so predvsem ob rekah
7. Brezovi gozdovi (Betula tianschanica in B. turkestanica)

Vid Preložnik

Oznake: VTG
eXTReMe Tracker