Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Primorske stene - 23.12.13

23.12.2013

G-L: dosedanje objave Primorske stene

 
J - JZ stran Matajurskega vrha. Foto: Jaka Ortar

 
J stena Novega vrha. Foto: Peter Podgornik


V stena Novega vrha. Foto: Janko Humar


J stena Raskovca. Foto: Jaka Ortar

ponedeljek, 23. december 2013, ob 05:30, Peter Podgornik, ogledov: 2420

Peter Podgornik: V Pečeh nad Grantom in Rutom

Pred nami je jugovzhodni del grebena Julijskih Alp, kjer lahko gorniki, kljub ne tako divji gorski naravi, kot so jo vajeni iz osrčja Julijcev, najdejo vedno nekaj za potešitev duha in telesa.


Nad Grantom in Rutom. Foto: Matevž Lenarčič

Greben Tolminsko Bohinjskih gora kaže na vsako stran drugačen obraz: položnejša, severna stran se čez krajše stene, pašne in gozdne predele leno spušča proti jezerskemu biseru Bohinjske kotline. Južna, primorska stran nad Baško dolino pa deluje kot okop - prednja straža, ki daje ob pogledu iz doline misliti, da je tu vsega konec.
Plezalci so prišli na svoje v kratkih, skalnih stenah visoko pod grebenom Peči, kot imenujejo domačini širši predel gora nad vasema Grant in Rut. Prebivalci teh vasi, nekoč kolonij tirolskih priseljencev, uporabljajo za nekatere vrhove še zmeraj germanska imena. Tako bomo lahko v literaturi zadnjih stoletij zasledili za Novi vrh ime Spitzkogel, za Matajurski vrh pa Hochkogel, … Prebivalci nekdanje Goriške dežele - južne strani grebena so imeli zaradi naravne pregrade zelo malo stika z Bohinjsko-kranjsko deželo, temu navkljub ima veliko vrhov dvojna imena. V starejših zemljevidih je bila Rodica za prebivalce južne strani grebena Gradica/Hradica, Novi vrh je bil pogosto označen le kot kota 1942, v najnovejših pa je Suha Rodica.
Rodica je edini vrh, na katerega pelje iz Ruta označena planinska pot, ta se priključi transvenzali, ki sicer povezuje nekatere vrhove v grebenu Tolminsko Bohinjskih gora. Naravni prehodi, ki so jih nekoč domačini uporabljali za nujne življenjske potrebe, služijo danes gornikom kot pristopne in sestopne poti okrog Novega vrha, kot se je med ljubitelji vertikale prijelo ime najbolj markantne stene nad Rutom. Desno od njega stoji grapasto razoran Raskovec, ki se veže še na bolj razdrapano pobočje Matajurskega vrha. Ta skriva v sebi številne, z rušo obdane grape in nekaj krajših skalnih sten pod samim vrhnjim grebenom.
Nizka nadmorska višina in južna lega dajeta tem goram drugačen videz: bukov gozd, nad njim gosta ruša, grape, kratke skalne stene in travnata pobočja vse do vrhnjega grebena. Konec zime so v Južni steni velikokrat že odlični pogoji za skalno plezanje, zasnežena grapa zadaj običajno omogoči še enostavnejši sestop na izhodišče. Zaradi južne lege (pravokoten vpad sončnih žarkov) in primerne strmine je preobrazba snega v strminah nad Grantom in Rutom zelo hitra, srenec te tod lahko preseneti že konec decembra.
Gotovo je od sten v Pečeh prav Novi vrh tisti, ki ponuja plezalcem največ užitkov. Že sredi sedemdesetih let minulega stoletja jim je padla v oko skalna stena nad Rutom. Prvim smerem je sledila poplava novih v skali in snegu. V začetku osemdesetih je kvaliteta preplezanih smeri strmo naraščala, tu se je splezalo prvo smer sedme stopnje na sončni strani Alp. V teh smereh se je kalila generacija plezalcev, ki je kasneje orala ledino v številnih naših in tujih stenah. Na svoje so prišli ljubitelji belih strmin, velikokrat so bili to plezalci in smučarji v isti osebi. Prvi alpinistični smučarski spust je bil opravljen v Vzhodni steni Novega vrha, enako kot plezalci so oni na sončni strani grebena iskali in odpeljali številne strme smučine proti Baški dolini, ki je iz njih izklesala gorske potepuhe, reševalce in večne sanjače …
Hvala vsem, ki ste mi ob pripravi prispevka pomagali.

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker