Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Rekord najstarejšega aktivnega člana SPD

Jutro (1933): 83 letni Josip Vidmar je v 8 dneh prehodil ogromno pot.

Težko, da bi imela naša planinska društva starejšega aktivnega člana, kakor je 83-letni upokojeni poštni ravnatelj g. Janko Vidmar v Ljubljani. Najbrž pa tudi drugod ne bo najti turista, ki bi v tolikih letih še napravil ture, kakršne zmore g. Vidmar. V svoji lepi starosti še vsako leto z mladeniško prožnostjo poseča naše planine od Šmarne gore do Triglava, navadno sam, po raznih potih. Dostikrat jo kar peš mahne iz Ljubljane na Triglav in nazaj po različnih ovinkih. Letošnja njegova pot na Triglav pa je gotovo rekord, po katerem, se g. Vidmar lahko meri z najboljšimi turisti mladih let. Hodil je osem dni in je bil v tem času na nogah 90 ur. Le spremljajte ga na zemljevidu!

Prvi dan, 17. avgusta, se je odpeljal z vlakom v Kamnik, potem pa jo je mahnil čez Črni Graben, Podvolovjek, v Luče in Solčavo, kjer je prenočil. Drugi dan je krenil v Logarsko dolino, kjer se je okrepčal pri nekem Turku, ki je pod svojim šotorom na kraju doline kuhal turško kavo. Krenil je mimo slapa Rinke na Okrešelj, do Frischaufovega doma, kjer se je malo odpočil, po kosilu pa je nadaljeval pot čez Savinjsko sedlo skozi nevarno Žrelo do Češke koče. Tam je prenočeval v družbi dveh turistov iz Kranja. Tretji dan ga je vodila pot čez Štulerjevo planino, na Jezersko in dalje do Kokre, kjer je obedoval v gostilni pri Kanonirju. Po kosilu je krenil skozi vas Podlog po slabo markirani poštni poti za Storžcem v Lom in Tržič, kamor je prispel že v mraku in se podal na prenočišče v Lončarjev hotel. Četrti dan jo je ubral do Sv. Ane na Ljubelju, od tam pa na Zelenico, kjer je naletel na večje, število romarjev, koroških Slovencev, ki so prepevali prav lepe narodne pesmi. Od koče na Zelenici je šel čez Žirovnico do Jesenic, od tam pa z železnico do Mojstrane, kjer je prenočil. Peti dan se je odpravil čez Kot na Triglav, a je hodil komaj tri ure, ko ga je zajela najprej gosta megla, potem pa močan dež, da se je moral vrniti v Mojstrano. Med potjo je vedril dve uri v neki drvarski koči. Ko se je popoldne zvedrilo, je šel v Vrata do Aljaževega doma, kjer je prenočil. Šesti dan zjutraj je bilo vreme nezanesljivo, ubral pa jo je vendarle v prijetni turistovski družbi (iz Ljubljane) po Tominškovi poti proti Triglavu. Družbo je po triurni hoji zajela huda ploha, s točo. Do Staničeve koče so prišli premočeni do kože. To je bilo tem hujše, ker je med nevihto brila mrzla sapa. Da se ni nihče prehladil ali si nakopal še kaj hujšega, se morajo zahvaliti oskrbnici koče, ki jim je postregla z vročim čajem ter jim nudila tudi priložnost, da so si temeljito posušili obleko. Čez noč je zapadlo precej snega in temperatura je zdrknila pod ničlo. Jutro sedmega dne je bilo jasno in mrzlo. Od Staničeve koče so šli po snegu čez Rž na Kredarico. Žica in klini so bili poledeneli, kajti vlekel je mrzel veter. Na Kredarici se je ločil od prijetne družbe, ki je krenila proti Aleksandrovemu domu, on sam pa jo je mahal čez Velo polje, mimo Vodnikove koče in čez Uskovnico v Bohinjsko Bistrico, kjer je prenočil. Zadnji dan, 24. avgusta, je krenil peš na Bled, Ribno, Radovljico in na Brezje, od tam pa na Otoče, odkoder se je z vlakom zadovoljen vrnil v Ljubljano. Po enodnevnem odmoru In raznih opravkih jo je spet mahnil za več dni na drugo stran čez hribe in doline ...


Jutro, 17. september 1933

17.09.1933

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti