Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Manj prijetne strani in pasti

Revija Slovenska vojska, zaščita in reševanje - Miha Pavšek: ... snežne odeje v Sloveniji

Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo tebe vzela.

Znana otroška pesmica v vas gotovo prebudi spomine na katero izmed takratnih zim, povezano s številnimi radostmi belega opoja, pod katerim pa se lahko skriva tudi nekaj manj prijetnih strani in pasti, lahko tudi usodnih. Zima in vse, kar pride z njo, je res poseben letni čas, naj bo zelena ali bela. Vsaka izmed njenih različic prinaša številne nevšečnosti in ponekod ter občasno tudi nevarnosti. Če jih poznamo, sproti spremljamo vremenske in snežne razmere ter prisluhnemo napovedim, potem so spomini na del leta, ko je večina površja pod snežno odejo, večinoma le prijetni.

Zime v Sloveniji so zelo spremenljive tako glede višine kot tudi trajanja snežne odeje. V povprečju vztraja snežna odeja najdalj v visokogorju, najmanj pa v Primorju. V povprečju se pojavi novembra in se obdrži do marca ali aprila, v gorskem svetu pa še precej dlje, v najvišjem delu Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp tudi več kot 200 dni. Opozoriti velja na nekatere proti jugu pomaknjene gorske grebene in hrbte Julijskih Alp, in sicer Polovnik, Črno prst ter Ratitovec, kjer sneg obleži dlje zaradi izrazito večje količine padavin v obliki snega. Tudi po nižinah osrednje Slovenije traja snežna odeja v povprečju od 40 do 60 dni, v sredogorskem predalpskem svetu in po visokih dinarskih planotah Trnovskega gozda ter Nanosa, na Notranjskem in Kočevskem pa do približno 100 dni. V najvišjih delih sredogorij, na primer na Pohorju, je tudi do 150 dni v snežni sezoni.

Drugo poglavje so največje višine snežne odeje, ki lahko v slovenskem delu Alp presežejo več metrov. Največja izmerjena višina snežne odeje od leta 1951 do 2005 je na primer v Trnovskem gozdu, na nižjem delu Pohorja in širšem območju Snežnika od dva do tri metre, podobno je v alpskih dolinah ter na pobočjih do višjega planotastega sveta. Tudi po nižje ležečih pokrajinah osrednje Slovenije nas lahko občasno preseneti tudi do meter in več debela snežna odeja. Na Kredarici na 2515 metrih je bila 22. aprila 2001 rekordna sedemmetrska višina snežne odeje, vendar pa je bila ta v zadnjem stoletju in pol nekajkrat še višja. Tako trajanje snežne odeje kot tudi njena največja višina vplivata na mobilnost prebivalstva in prav zanimivo je, kako se glede tega vedemo, kadar naletimo na veliko snega pred domačim pragom.

Naši predniki so dobro vedeli, da bodo skoraj vsako zimo doživeli nekaj izjemnih vremenskih dogodkov z obilnejšim sneženjem, zato so se temu primerno prilagodili in ustrezno ukrepali. Kadar sneži tako močno, da je prirast snežne odeje po nižinah od pet do deset centimetrov na uro, v vzpetem svetu pa je ta praviloma tudi do enkrat večji, nam mora biti jasno, da s prometom oziroma našim napredovanjem ne bo tako, kot smo vajeni. Precej drugače bo tudi, če se moramo odpraviti na pot peš. Časi do prihoda na cilj se lahko za večkrat podaljšajo in lahko smo po nepotrebnem oziroma v nepravem času na nepravem kraju, kjer spravljamo v nevarnost sebe in tiste, ki morajo biti tam. Pogosto se izgovarjamo na cestarje in njihovo pomanjkljivo zimsko službo, netočne vremenske napovedi, nezadostno vzdrževanje vozil v javnem prometu in podobno. Nihče ne pomisli, ali je kakšna možnost, da se temu izognemo ali tovrstne zastoje omilimo. Pravilne odločitve v takih razmerah so prav tako del trajnostne mobilnosti in ustrezne samozaščite. Večja količina novega snega še ni razlog, da ob prometnih zastojih zaradi tega govorimo o naravni nesreči, saj so tovrstni dogodki pričakovani. Drugače je, ko imamo opravka z žrtvami ali materialno škodo, s slednjo najpogosteje na stavbah, komunikacijski infrastrukturi, in sicer daljnovodih, cestah, žičnicah itn., in v gozdovih zaradi snegoloma ali snežnih plazov. Tudi pri snežnih ujmah pozabljamo, da so te prav tako del dinamičnega vremenskega dogajanja in nekaj, kar lahko oziroma moramo občasno pričakovati. Enako velja tudi za nosilnost naših streh in vsega, kar je površinsko razsežnejšega pritrjeno nanje, na primer kolektorji, pri tem pa moramo upoštevati pričakovano največjo snežno obtežbo v uporabni dobi. Pred nameravanim posegom je dovolj, da si ogledamo ustrezen tematski zemljevid, ki ga najdemo na spletni strani ARSO v poglavju Izpeljane podnebne spremenljivke.

Temeljne snežne in lavinske podatke za Slovenijo ter nekatere iz teh izpeljane napovedi lahko spremljamo na straneh Agencije Republike Slovenije za okolje. Na njihovem Uradu za meteorologijo so odgovorni tudi za pripravo poročila o snežnih razmerah, v tujini, posebej v Alpah, bolj znanega kot lavinski bilten. Praviloma ga pripravljajo trikrat na teden, če je treba, tudi pogosteje. Od prejšnje snežne sezone pripravljajo podoben bilten za srednje Karavanke  tudi na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU v okviru projekta Naravne nesreče brez meja (NH-WF). Prav tako nadzorniki Triglavskega narodnega parka občasna objavljajo poročila o snežnih in lavinskih razmerah v Julijskih Alpah. Na spletu so na voljo še številne druge informacije, kot so gorniški in smučarski forumi (Gore-ljudje, Hribi-net, Turni klub Gora idr.), spletne kamere in drugo, povsod pa lahko najdete predvsem aktualne podatke o trenutnih razmerah.

Slovenija je edina alpska država, ki nima stalne lavinske službe, kot je to ustaljena praksa v drugih državah, v katerih imajo opravka z dlje trajajočo in razmeroma visoko snežno odejo. Pred kratkim je ARSO prek portala Geopedia vzpostavil mobilno aplikacijo Moč množic - Volba za skupinsko zbiranje podatkov o vremenskih pojavih in za prikazovanje naravnih nesreč v Sloveniji, kar bo omogočalo tudi podrobnejše spremljanje snežnih ujm in plazov. Tako so dopolnili podobno aplikacijo, ki je do zdaj prostovoljnim terenskim poročevalcem omogočala vnos snežnih in lavinskih podatkov. Upamo lahko, da gre pri tem za zametek sodobne lavinske službe, ki ne skrbi le za obveščanje in opozarjanje, temveč tudi bdi nad katastrom snežnih plazov in prostorskimi posegi na njihovih vplivnih območjih. Kot zanimivost omenimo, da posreduje lavinske podatke meteorološka postaja na Kredarici, kjer opravljajo meritve in opazovanja tudi pripadniki Slovenske vojske. V snežnih razmerah so za aktivnosti v naravi pomembni še nekateri drugi dejavniki. Razlike med prisojami in osojami so še bolj očitne, še posebno vplivajo na hitrost in stopnjo preobrazbe snežne odeje, tako pa tudi na njeno stabilnost. Ta je na senčni strani gora precej manjša, zato so snežni plazovi tam pogostejši, snega je več, ker je nepredelan, pri hoji se nam globlje vdira.

Pozimi si ne smemo privoščiti pomanjkljive opreme, kot so na primer slabe gamaše ali dotrajani pohodni čevlji oziroma turni smučarski čevlji. Pri oblačenju se je treba dosledno držati pravila tako imenovane čebule, torej čim več plasti, pri čemer morajo notranje prepuščati vlago, zunanje pa preprečevati prevetritev. Poleg našega počutja, zdravja in vsakokratne telesne pripravljenosti je treba pozimi upoštevati še kratek dan in posledično dolgo noč, nizke in pogosto zaradi vetra nižje temperature, sneg in njegovo preobrazbo, snežne plazove, opasti, led, požled, snežno skorjo, zasnežen zakraseli svet s skritimi škrapljami itn., obsežna snežišča, zapihane oziroma skrite krajne zevi in v splošnem oteženo ter upočasnjeno gibanje. Tudi pozimi je zaradi zamrzovalnega preperevanja navzoče padajoče kamenje. Dobro poznavanje posamezne nevarnosti v snežnih razmerah pomeni poznavanje njenih pojavnih oblik, vzrokov zanjo in njenih posledic ter tudi dobro telesno in psihično pripravljenost, da lahko še pred nastopom nevarnosti ustrezno ukrepamo. Ko nas ogroža, je pogosto že prepozno, vendar pa gremo v zasneženo pokrajino takrat, tja in po tisti poti z namenom, da bomo uživali v zimskih radostih in preprostem napredovanju, ki je v kopnih razmerah čisto drugačno, pri tem pa lahko vedno občudujemo raznolikost snega in snežne odeje ter njihovo spreminjanje na zelo kratkih razdaljah.

Miha Pavšek
Revija Slovenska vojska, december 2013

 

Revija Slovenska vojska, december 2013 (PDF)

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti