Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Fanny Susan Copeland

   Železar

 

 29.12.1983

Jlib.si


 

PV 1937/G-L: Ben Nevis - Mira Marko Debelak
              SV stena - Slovenska smer (16. IX. 1934)
 

četrtek, 29. december 1983, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1891

Železar (1983) - Slavko Tarman: ...  ambasadorka našega alpinizma in turizma 

Iskrena prijateljica Slovenije

»Gore, kjerkoli se dvigajo, so mi postale prijateljice ...« (BYRON)

Slavko Tarman: Miss Copeland si je po pravici zaslužila naslov ambasadorke našega gorskega sveta. Postala je košček življenja našega alpinizma. Gore so ji bile prave in edine prijateljice.
Pri vsem tem planinstvu je bila neutrudna publicistka, dopisovalka revij v svoji domovini Angliji, za nas Slovence pa zaslužna razširjevalka poročil in razprav o lepotah in življenju na tem malem delu Evrope. Do zadnjega je sejala prijateljstvo do nas v svoji domovini, ki jo je strastno ljubila.
Ustavila se je v Sloveniji in postala lektorica angleščine na ljubljanski univerzi. Bila je sodelavka jugoslovanske delegacije po prvi svetovni vojni na mirovnih pogajanjih. Če bi pogledali prav v globine njenega od človeških radosti in bridkosti zvalovanega srca, bi našli veliko osebno zadoščenje — saj je v vseh petdesetih letih bivanja v Sloveniji naredila ogromno turistično propagando in s tem privabila v naše Julijce generacijo najboljših gorohodcev iz anglosaksonskega sveta.
Srečne okoliščine so botrovale ponudbi našega poslanika v Londonu dr. Leona Pitamica, ko jo je povabil naj sprejme lektorstvo angleščine na bodoči univerzi v Ljubljani.
Vabilu je sledilo imenovanje: »Spoštovana miss Copeland, obveščamo Vas, da je fakultetni svet na svoji prvi seji 4. oktobra 1921 izbral Vas za lektorja angleškega jezika, z mesečnim prejemkom 2000 Din ...»
(Dr. A. GAVAZZI, dekan filozofske fakultete univerze v Ljubljani — 19. oktobra 1921)

Takrat še nihče ni slutil, kako pomembno osebnost smo pridobili za naš alpinizem in turizem
Miss Fanny Susan Copeland se je rodila 27. septembra 1872 sredi Škotske v Birru, okraj King's Country. Predniki po očetu Ralphu so bili farmarji. Oče Suzanine matere je bil v Indiji zelo znana osebnost. Prevajal je iz sanskrta staroindijsko literaturo. V materinem deblu so bili plemiči iz Belgije, znameniti svobodomiselni filozof Spinoza spada v to vejo. Med materinimi predniki je tudi znameniti himalajec dr. Tom Longstaff.
Suzanin oče Ralph je prišel iz grofije Lancaster ter postal ugleden astronom na škotskem observatoriju v Edinburghu. Bil je alpinist in popotnik, ki je obredel vse Kordiljere, se povzpel na vrhove Čimboraso, Catopaxi, Sajamo in se izjemno zanimal tudi za Balkan. Očetovi predniki so imeli znamenite tovarne porcelana (copelanski porcelan). Eden teh prednikov se je udeležil ekspedicije na Severni tečaj v letu 1896/1897, zato neki grič nosi ime Cap Copeland.
Susan Fanny je pravzaprav iz krajev Shakespearjevega Macbetha. Iz Birra so se preselili najprej v Dublin, potem pa v Eberdeenshire na Škotsko.
Kot njeno sestro Agnes so starši tudi Fanny usmerili v študij glasbe. Petje, jezikoslovje in klavir je Susan študirala v Londonu in Berlinu. Skupaj s sestro Agnes sta prirejali koncerte, na katerih jo je spremljala s klavirjem. Nekaj let poprej se je Fanny kot gojenka glasbene akademije seznanila s svojim bodočim soprogom, operetnim komponistom in dirigentom J. S. Barkworthom. Fanny je v neki opereti nastopila kot pastirica. Kmalu nato mu je postala žena. Rodila je sina in dvojčka sina ter hčerko. Vsekakor je bilo to odločilno za njeno poznejšo življenjsko pot. Starejši sin je državni uradnik, mlajši je agronom, hčerka je poročena.
Fanny je imela za seboj nekoliko razglašen zakon in poznejšo moževo smrt v letu 1928. Tedaj se ji je v skoraj petdesetem letu odpirala tretja pot.

»Julijci, cilj mojega največjega hrepenenja …«
Ko je ostala sama, se je poskušala preživljati z glasbo. S pomočjo ruskega violinista Zahareviča se je seznanila z zagrebškim dramaturgom Srdjanom Tucičem. Violinista Zahareviča je spremljala na klavirju na javni produkciji. Tako je Fanny prišla v stik v letih prve svetovne vojne z nekaterimi člani Jugoslovanskega odbora v Londonu. Pozneje je posredoval še Tržačan Lasič in dokončno pregovoril Fanny, da je sprejela mesto lektorice na univerzi v Ljubljani.
Gore so odločile. Da niso pogledale rojenice, če je v drobnem, mladem srcu male Fanny zametek dr. Longstaffovega hrepenenja: »Julijci, cilj mojega največ-jega hrepenenja ...«
Če povzamemo, oceno dr. Tom Longstaffa (Fannynega prednika po materi), svetovnega popotnika in osvajalca himalajskih vrhov, ki jo je napisal dr. Kugyju, se ne smemo čuditi magični moči, ki je pritegnila Fanny v naš gorski svet in med naše ljudi.

Dr. Longstaff v pismu dr. Kugyju pravi: »Sprašujete me, kakšen vtis so name naredili Julijci. Odgovor je težak. Resnica je, da so zame - po štiridesetletnem čaščenju gorskega sveta — ostali še vedno največje hrepenenje. Obiskati jih še enkrat — tega si bolj želim kot ponovno videti katerokoli pokrajino Alp. Bolj kot si želim še enkrat videti ledeni Kavkaz, Himalajo ali gore Kanade in Aljaske ali pa stoječega sonca na fantastičnih vrhovih Arktike. Ali je še kaj drugega v Alpah — vštevši tudi vsa vrsta Julijcev — kar bi se moglo primerjati s skrivnostno pravljičnostjo Martuljkove skupine?... Prav gotovo ni nobene druge gorske pokrajine, ki bi bila tej enaka!«

Knjiga — Beautiful Mountains - Slavospev Julijcem Fanny kot odposlanka našega alpinizma razpošlje svojo knjigo najpomembnejšim tujim alpinistom tridesetih let. Generacija alpinistov preteklih trideset let se ji z laskavimi besedami zahvali za pozornost. Fannynina knjiga Beautiful Mountains je reprezentativni vrh z literarnimi delci pisateljske ustvarjalnosti, žlahtna naplavina, v kateri se kot po mediju pojavljajo njeni predniki z večnih potovanj.
S tem delom je zbudila Fanny Copeland zanimanje za naše gore pri članih angleškega znanstvenega društva The le play Society v Londonu. Pridobila jih je za obisk Slovenije. Proučevali so pokrajino, živalstvo, rastlinstvo, in ljudske običaje. Na teh potovanjih jih je spremljala sama, prof. Pavle Kunaver in ostali naši alpinisti. Vsako leto je prihajalo več teh ljubiteljev gora z Otoka. Med njimi so bili biolog in pisatelj Julian Huxley, profesor Fawcet z londonske univerze, dr. Rolland Rose z univerze Cambridge ter drugi.
Kot vidni dosežek teh raziskav je izšla v Londonu knjiga »Slovene studies«. Mimo skupine znanstvenikov so obiskali slovenske gore še Ingle Finch, naskakovalec Mount Everesta ter najboljša garnitura alpinistov z Otoka pred drugo svetovno vojno.
Fanny je neutrudno delovala v svoji novi domovini. Včlanila se je v ljubljansko Skalo ter bila iskrena tovarišica z mnogimi planinskimi tovariši. Plezala je z Martelancem, dr. Miho Potočnikom, De Reggijem, Jožetom Čopom ter ostalimi vidnimi predstavniki alpinizma tedanjega časa.
Mnogo je delala za Slovensko matico, prevajala v angleščino, dopisovala v angleške revije in časopise. Predavala je o jugoslovanskih gorah v angleških in škotskih alpinističnih društvih. Na ta način je na nevsiljiv način vabila alpiniste v slovenski gorski svet. Bila je na vseh vrhovih slovenskih snežnikov, na nekaterih celo večkrat.

Ogromen pisateljski in prevajalski opus
Z vsemi močmi se je Fanny posvetila svojemu lektorskemu delu na novo ustanovljeni univerzi. Našla je čas za obisk slovenskih gora, obenem pa je mnogo pisala in prevajala v angleščino.
Pisala je v angleške in slovenske planinske revije, izdala reprezentativno knjigo Beautiful mountains. Opravila je ogromno poslanstvo v prid našemu alpinizmu. Slovenijo je zamenjala za novo domovino ter se vrasla v naš način življenja. Njeno publicistično delo sega v leto 1919, ko je napisala pomemben dokument o kratki politični zgodovini Reke. Ta dokument je bil pomembna osnova pri pogajanjih v Parizu.


Njeno bibliografijo lahko strnemo v naslednja dela, ki so izšla doma in na tujem:
1. »ABRIDGED POLITICAL HISTORY OF RIEKA«, Paris 1919
2. »KANADSKI EVEREST", Planinski vestnik, Ljubljana 1925
3. »MOUNT LOGAN«, Planinski vestnik Ljubljana — 1925
4. »PLANINSTVO V KANADSKEM ROCKY MOUNTAINS", Planinski vestnik, Ljubljana — 1925
5. »FOR A STICK OF CHOCOLATE., THE LONDON MERCURY, London -1925
6. »THE HOUSE IN THE WOOD«, THE LONDON MERCURY, London, -1926
7. »ULTIMA RATIO MONTIS., DAILY MIROR, London - 1927
8. »BEAUTIFUL MOUNTAINS IN THE YUGOSLAV ALPS«, MERCURY PRESS LTD. CHELMSFORD - 1931
9. »OF FATHER TRIGLAV AND HIS GREAT NORTH WALL«, TIME AND TIDE, London — 1932
10. »THE VISION AND THE QUEST«, TIME AND TIDE, London - 1932
11. »THE CYCLOPS«, THE LONDON MERCURY, London - 10.12
12. »IN THE JULIAN ALRS«, ALPINE YOURNAL, London - 1931
13 »FROM THE FORCA DISTEIS TO THE CLAPPADORE«, ALPINE YOURNAL, London - 1932
14. »ŠPIK BY THE NORTH FACE«, THE SLAVONIC REVIEW, London -1932
15. »ŠPIK BY THE NORTH WEST FACE«, SUNDAY PICTORIAL, London -1932
16. »NAPORNA SMUČARSKA TURA Z MENINE NA VELIKO PLANINO«, Planinski vestnik, Ljubljana — 1933
17. »THE EXPECTED QUEST«, THE OBSERVER - 1933, London - 1933
18. »THE SPEARHEAD«, THE SCOTSMAN - 1933, Edinburgh - 1933
20. »FOUR OULD LONG SYNE«, ALPINE YOURNAL - 1934, London - 1934
21. »ORKNEY ALI IZLET NA ŠKOTSKO«, Planinski vestnik 1931, Ljubljana
22. »VIŠINSKO ZDRAVLJENJE V MARTULJKU«, Planinski vestnik, Ljubljana — 1935
22. »A SHORT GUIDE TO THE SLOVENE ALPS«, KLEINMAYER AND BAMBERG - 1936, Ljubljana - 1936
23. »THE NORTH WEST FACE OF ŠKRLATICA IN THE JULIAN ALPS«, THE GRAPHIC - 1938, London - 1938
24. »TRIGLAV NORTH FACE IN WINTER«, MANCHESTER GUARDIAN -1939, Manchester — 1939
25. »NOSTALGIA ALPINA«, FIRENZE — 1944, Italy
26. »WHO ARE YOUGOSLAVE«, EASTERN EUROPE - 1953, London - 1953
27. »WHO ARE YOUGOSLAVE«, THE BANKING DIRECTORY ALMANAC, London — 1935
28. »POEMS«, SLAVONIC REVIEW -1955, London — 1955
29. »NEW VIEW ON SLOVENIAN ALPINISM«, BRITISH-YOUGOSLAV SOCIETY - 1968, London - 1968
30. »EXTREM ALPINISM IN JULIAN ALPS - I., BRITISH-YOUGOSLAV SOCIETY - 1969, London - 1969
31. »EXTREM ALPINISM IN JULIAN ALPS - II.«, BRITISH-YOUGOSLAV SOCIETY - 1909, London - 1969
32. »EXTREM ALPINISM IN JULIAN ALPS - III.«, BRITISH-YOUGOSLAV SOCIETY - 1969, London -- 1969

Njena poslanska zagnanost in prevajalska ter pisateljska nuja nista poznali meja.
Rojena Škotinja je svoji novi domovini skušala dati iskreni pečat prijateljstva urejenih planinskih hotenj za nenehnim napredkom.
Prevajala je dela, ki so bila pomembna za našo ožjo domovino ter širila plemenite ideje v širni svet.

Prevajalska bilanca Fanny Copeland je naslednja:
1. A. E. MCIE: »SLOVENIA« - LONDON (translated from english to Slovene), Planinski vestnik — 1932, Ljubljana — 32
2. K. C. EDWARD NOTTINGHAM: »SLOVENIA AND HIS PROBLEMS« translated from english to Slovene),Planinski vestnik — 1932, Ljubljana — 132
3. B. O. LOGHLEN, LONDON: »IMPRESSION FROM SLOVENE, (translated from english to Slovene), Planinski vestnik Ljubljana — 1932
4. M. SEVERN, NOTTINGHAM: »SLOVENE MOUNTAINS« (translated from english to Slovene), Planinski vestnik, Ljuljana — 1932
5. LORD S. AMMERY: »IMPRESSION FROM SLOVENE MOUNTAINS« (transleted from english to Slovene), Planinski vestnik, Ljubljana — 1939
6. DR. L. DUDLEY STAMPA, LONDON: »SLOVENK STUDIES« (translated from english to Slovene), Planinski vestnik, Ljubljana — 1934
7. DR. HERMANN WENDEL: »AUS DEM SUDSLAWISCHEN RISORGIMENTO« (translated from german to english), EASTERN EUROPE - 1954 London
8. CIRIL KOSMAČ: »POMLADNI DAN« (translated from Slovene to english) »ONE DAY OF SPRING«, ALPINE YOURNAL - 1959, London
9. VLADIMIR LEVSTIK: »GADJE GNEZDO« (translated from Slovene to english) »AN AADERS NEST« RODKER'S PRESS, London - 1967

Fanny Coperland, Mira Debelakova in Edo Deržaj - Prvopristopniki samotnega Ben Nevisa na Škotskem
Alpinistična trojka Copelandova-Debelakova-Deržaj je v letih med obema vojnama preplezala vse pomembne vrhove in smeri vseh težavnostnih stopenj. Debelakova se je lotila angleščine in je kmalu predavala v Angliji o naših planinah na srečanjih, ki sta jih organizirala Geographical association in The Pen Club za svoje člane. To je bila pogumno izvedena in pozneje od nikogar ponovljena turneja v Angliji leta 1934.
Zlata trojka je dve leti in pol živela v Angliji, predavala v vseh večjih mestih Anglije in Škotske. V tem obdobju je trojka našla tudi čas za sebe. V družbi alpinista Wedeburna je trojka Copelandova-Debelakova-Deržaj v škotskih gorah kot prva vklesala v samotni Ben Nevis novo »slovensko smer«. S tem smo pridobili pomembno anglo-slovensko turistično magistralo. Miss Copeland je po svojih dobrih zvezah zagotovila tudi objavo prvenstvenih tur v Julijcih — v vodilni reviji Alpine yournal. Veliki uspehi trojke so bili mogoči predvsem zaradi srečnih okoliščin, da so se ujeli ljudje z istimi težnjami in danes skoraj nerazumljivim entuziazmom ter nekakšno obredno ljubeznijo do gora.
Fannin obisk »očaku siv'ga poglavarja« je rekorden. Na vrh Triglava se je povzpela kar štiridesetkrat. Poleg tega ima tudi edinstven ženski rekord. V starosti 88 let se je povzpela na Triglav v štirinajstih urah.
Ta edinstven rekord je imel odmev tudi v tujini. Bostonska revija je objavila v zvezi s tem naslednji zapis: »Miss Fanny Susan Copeland, rojena Škotinja, ki živi že petdeset let v Sloveniji (Jugoslavija), ima edinstven svetovni ženski rekord. V starosti 88 let, se je povzpela v štirinajstih urah na najvišji vrh Jugoslavije — Triglav, visok 9.400 čevljev. Do danes tolikšno starost — za tvegan vzpon v gorništvu ne beleži statistika niti pri moških. Edinstven podvig — čestitamo miss Copeland in še mnogo let v okrilju gora.« (APPALACHIA REVIEW, DECEMBER 10th 1958, BOSTON - 1958)

Nenehna pisateljska in prevajalska ter gorniška dejavnost ji je prinesla izjemno čast — častnega članstva. V obrazložitvi za podelitev je navedeno naslednje:
»Fanny Susan Copeland izhaja iz Škotske. Filologijo, petje in klavir je študirala V Londonu in Berlinu. V njenih zrelih letih jo je kipečo od energije, odnesla plima na mesto prevajalke na mirovnih pogajanjih k jugoslovanski delegaciji v Parizu. Tam je prevajala propagandno literaturo v angleščino.
V letu 1921 zasede Fanny Copeland mesto lektorja angleškega jezika, na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani. Angleščino je predavala na ljubljanski univerzi polnih dvajset let. Izjemen dar za publicistiko, je miss Copelandovi omogočil širok razmah v vodilnih britanskih revijah. Njene literarne, predvsem pa planinske študije objavljajo — The Observer, The Near East, The Scotsman, Manchester Guardian, Daily Mirror, Sunday Pictorial, The Graphic, Time And Tide, The London Mercury, The Slavonic Review in Alpine Yournal.
Svojo publicistično nalogo v novi domovini Sloveniji je uresničila v treh smereh: z listi in revijami, v društvih in korporacijah ter z osebnimi stiki.
Komentar o njeni zagnanosti ter pomembnosti njenega dela med Slovenci, je popolnoma odveč. Vrsta tehtnih razprav in študij, številni prevodi slovenske beletristike ter izjemni dosežki — uvrščajo miss Copeland med najplodnejše sodelavce matične revije SLAVONIC REVIEW.
Redko čast, ki jo naša institucija podeljuje pomembnim publicistom in slavistom, je dosegla danes F. S. Copeland — »MEMBER HONOUR OF SCHOOL OF SLAVONIC STUDIES« Literarna dèla miss F. S. Copeland odlikuje nenavadna nadarjenost, polna žive domišljije v snovanju in pripovedi. V njenih delih je vedno prisotna vera v človeka ter prekipevajoča ljubezen do domovine.« (DR. R. W. SETON WATSON: »F. S. COPELAND - NEW MEMBER HONOUR OF SCHOOL OF SLAVONIC STUDIES. SLAVONIC REVIEW - III, p. 43, MAI 5 1B60, London — 1960)

Usodno leto 1941, kulturni molk in konfinacija v Italijo
Miss Copeland se je odpeljala leta 1938 na pobudo dr. Marušiča v London s prošnjo, naj pove na vplivnem mestu, da v Jugoslaviji zatrdno računamo z vojno proti Hitlerju. V Britaniji je bil na vladi omahljivi Chamberlain. Obiskala je članico parlamenta lady Ireno Ward. Ta ji je obljubila, da bo sporočila vse podrobnosti lordu L. S. Ammeryju in W. Churchillu.
Leta 1941 so miss Copeland Nemci že prvi dan zaprli v šentpetrsko vojašnico, Ko so čez dva dni zasedli Italijani Ljubljano, so jo zelo ljubeznivo odpravili v konfinacijo v Bibierio pri Firencah. Tam je prišla v stik z naprednimi antifašisti. Delovala je tudi v taboriščnem komiteju odpora. Ob osvoboditvi se je ponovno vrnila v Ljubljano. Zagnano je pričela delovati v vseh smereh, ki se jim je zapisala za vse življenje. Večino življenja je torej preživela v svoji novi domovini Sloveniji.
V konfinaciji v Italiji je napisala pesniško zbirko NOSTALGIA ALPINA, polno žlahtnih biserov in hrepenenja po naših Julijcih.

Umrla je v Ljubljani 29. julija 1970. Z njo smo Slovenci zgubili svetal žarek, ki je pol stoletja poživljal kraljestvo naših ledeniških gora. Očaku Triglavu nad zelenim snegom se je tedaj gotovo utrnila solza, ko so jo pokopali na Dovjem, kamor je hodila na dan mrtvih prižigat svečke. Tu si je izgovorila tudi zadnje domovanje — torej pod mogočnim očakom.
Na njen grob gledajo snežni vrhovi, za katere ji je hrepenenje pp njih zapisalo v konfinaciji naslednje izbrane vrstice .iz njene pesniške zbirke: »Kolena so jim ovita z valujočimi gozdovi, ledja opasana z žametno pašo z uvezenim cvetjem, ramena jim pokriva plašč brezmadežnega snega, nad obrvmi jim je diadem iz gladke skale in iz draguljev lesketajočega se ledu ...«
V svoji pesniški zbirki NOSTALGIA ALPINA je izrazila polno pripadnost našemu gorskemu svetu.

Viri: 1. Planinski, vestnik 1921 — 1940 Ljubljana
2. BUILETTIN MERCURY PRESS -1938 - London 1938
3. BUILETTIN ALPINE YOURNAL -1939, London 1939
4. BUILETTIN BRITISH YOUGOSLAV SOCIETY - London 1970
5. BUILETTIN OF SCHOOL OF SLAVONIC STUDIES, London 1960

Slavko Tarman
Železar, 29. december 1983

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker