Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani

   Železar

 

 15.12.1983

Jlib.si

 

četrtek, 15. december 1983, ob 16:15, Boris Štupar, ogledov: 1278

Železar (1983): Planinski delavci v Mojstrani si že več let prizadevajo, da bi uredili triglavsko planinsko zbirko, s katero bi širši planinski in drugi javnosti predstavili kulturno-zgodovinske posebnosti planinarjenja v triglavskem pogorju in okolici.

 Pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana že nekaj časa deluje posebni odbor, ki je doslej zbral precej različnega gradiva. Prizadevni navdušenci so pri pravih planinskih prijateljih, včasih že na zaprašenih podstrešjih in drugod, zbrali 165 eksponatov, 399 pa jih je odstopilo Planinsko društvo Jesenice. Zbrali so že okoli 300 knjig s planinsko tematiko, bogata foto dokumentacij a pa obsega že nad 1000 slik. Imajo zbrane podatke o prvih pristopih na Triglav in okoliške vrhove, sezname planinskih vodnikov v posameznih obdobjih ter o planinskih kočah. V jeseniški občini in drugih krajih Gorenjske so pripravili že nekaj razstav, ki so bile izredno odmevne.
Za dokončno ureditev triglavske planinske zbirke pa se srečujejo s skorajda
nerešljivo uganko, kje dobiti primeren prostor, kjer bi bilo gradivo stalno na
ogled. Sedaj leži shranjeno v ne najbolj ustreznih prostorih in nastaja nepopravljiva škoda. V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana in v celotni jeseniški občini dajajo vso moralno podporo prizadevanjem, da se uredi in odpre stalna muzejska zbirka, vendar pa je največ težav prav pri prostoru.
Nekaj več optimizma za nadaljevanje začete akcije je vlil nedavni razgovor v Mojstrani, kjer so bili poleg planinskih delavcev in drugih predstavnikov krajevne skupnosti navzoči tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, Kulturne skupnosti Jesenice, Triglavskega narodnega parka in muzejski delavci iz Škofje Loke. Naposled je na obzorju tudi rešitev prostorskega problema, seveda ob velikih prizadevanjih vseh zainteresiranih. Triglavska muzejska zbirka naj bi bila v zgradbi »Sonje Marinkovič«, neposredno ob cesti iz Mojstrane v Vrata. Lokacija je ustrezna, saj bi si zbirko lahko ogledali številni planinci, ki skozi Mojstrano množično hodijo na Triglav in druge vrhove. Objekt je sedaj last hotela Triglav Mojstrana, ena izmed možnosti za pridobitev tega prostora pa je, da bi skupščina občine Jesenice ta objekt odkupila, v zameno pa ponudila hotelu zemljišče za eventualno gradnjo novega objekta, ki ga imajo že nekaj časa v načrtu.
Obstaja še nekaj drugih različic za pridobitev prostora, poglavitno pa je predvsem to, da je v Mojstrani čutiti večjo zagnanost in voljo, da kraj le dobi to zbirko, kajti s tem se kažejo tudi večje možnosti za poživitev planinskega turizma. Vso pomoč za nadaljevanje akcije so ponudili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Jesenice in Kulturne skupnosti Jesenice. Tudi predstavniki triglavskega narodnega parka so zainteresirani za sodelovanje, saj bo zbirka v neposredni bližini območja tega velikega narodnega parka. Ob tem velja omeniti še večletno pomoč članov muzejskega društva in muzeja iz Škofje Loke, ki so tudi v prihodnje pripravljeni pomagati z bogatimi strokovnimi izkušnjami. Doslej so skupaj s planinci v Mojstrani že pripravili program ureditve zbirke.
Vsa prizadevanja v zadnjem času morda le pomenijo, da se bo dolgoletna zamisel o ureditvi triglavske planinske zbirke le uresničila. Poleg delovne vneme posameznih navdušencev bo brez dvoma potrebna tudi širša družbena pomoč. Veliko spodbudnih besed je bilo slišati, že na nedavnem sestanku v Mojstrani, upati je le, da se ne bo zataknilo, ko bo za delno obnovo in ureditev zbirke treba zagotoviti tudi nekaj denarja. Kot so povedali na sestanku v Mojstrani, bodo v okviru možnosti, in seveda predvsem zagotovljenih finančnih sredstev, že do prihodnje poletne planinske sezone v objektu »Sonje Marinkovič« uredili prvi del triglavske planinske zbirke.

J. R.

V Paklenici
V jesenskih mesecih naše gore navadno že pobeli sneg, smo se odločili, da tudi letos preživimo proste dneve ob prazniku naše domovine v Paklenici. Nacionalni park Paklenica leži približno 40 kilometrov od Zadra, obsega pa kanjona Velike in Male Paklenice. V Veliki Paklenici je v jesenskem in spomladanskem času veliko alpinistov. Smeri so vseh težavnostnih stopenj, zato sem prihajajo vrhunski alpinisti, pa tudi alpinistični tečajniki in pripravniki. Tukaj se ne pleza samo smeri, ampak se v zadnjem času uveljavlja tudi plezanje po balvanih. Ta zvrst alpinizma se je v svetu že uveljavila kot šport, pri nas pa v glavnem služi za trening. Skoraj na vsakem balvanu je že napisana ocena tistih nekaj metrov. Mi smo se utaborili pod balvanom, ki ima oceno 5.10.
Od petih plezalnih dni je dva dni deževalo, tako da smo lahko plezali le tri dni.
Plezali smo naslednje smeri:
25. novembra: Mosoraška smer (ocena V) — B. Kose in Šaleški smer (ocena
IV—V) – E. Morič, R. Kolbl;
26. novembra: Brit za mali čekič (ocena VI) — E. Morič, R. Kolbl; Kamasutra
(ocena III—IV) (V + ) — B. Koselj in Kukušni smer (ocena III) — B. Malenšek, K. Volontar;
28.novembra: Centralni kamini (ocena IV) — E. Morič, B. Malenšek, K. Volantar, R. Kolbl; Celjski steber (ocena IV do V) — B. Koselj; E. Morič, R. Kolbl; Bele plate (II-sestop) — R. Kolbl, K. Volontar, B. Malenšek; Kaminska smer (II—III) — K. Volantar, B. Malenšek.
Od petih udeležencev alpinističnega odseka Jesenice sta bila dva alpinista, en
pripravnik in dva tečajnika. Skupaj smo preplezali 20 smeri v različnih navezah.

Barbara
Železar, 15. december 1983

Oznake: MUZ
eXTReMe Tracker