Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nad slovenskimi planinci se zgrinjajo temni oblaki

(980);

četrtek, 27. maj 2004, ob 10:02, Franci Savenc, ogledov: 1951

Večer, 27.05.2004, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: PZS ne deluje več v interesu planinskih društev

V očeh planinskih društev bi morala biti PZS zveza društev in ne zveza nad društvi


Nad slovenskimi planinci se zgrinjajo temni oblaki


Predsednik PD Zabukovica Jože Jančič opozarja: "PZS ne deluje več v interesu planinskih društev" - "Funkcija predsednika Planinske zveze Slovenije bi morala biti profesionalna," je prepričan Jože Murko, predsednik PD TAM Maribor


<br />
Pričakovanja društev in članov do PZS so različna - Foto: Urška Šprogar<br />
Zadnja skupščina Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je tokrat potekala na Dolenjskem, je pokazala na trenja med društvi in zvezo. Med vzroki za to je bila najpogosteje navedena članarina, od katere imajo, kot so menili nekateri, društva in člani premalo, hkrati pa se v društvih, je bilo slišati opozorila, povečujejo obveznosti, ki presegajo možnosti delovanja. Glede na razpravo in izrečene očitke vodstvu zveze, o čemer smo na naših straneh že obširno poročali, je bilo slutiti, da so pričakovanja društev in članov do zveze različna. Kakšno planinsko organizacijo si želijo društva ter njihovi člani in s katerimi težavami se zadnje čase srečujejo, smo se pogovarjali s predsedniki ter člani nekaterih planinskih društev v Mariboru in okolici.

Zakaj je prišlo do zapletov med PZS in društvi, ki delujejo pod njenim okriljem, si slovenski planinci, aktivni člani društev, razlagajo po svoje. Večina pa jih meni, da je težave, ki so nastale, mogoče rešiti, vendar tako, da planinci ne bodo potegnili kratko. Člani PZS upajo, da bodo vsi skupaj, tako zveza kot društva, našli skupen jezik, saj Slovenijo svet pozna nenazadnje tudi po organiziranem in zglednem planinstvu.

"Razlog je previsoka članarina!"


Predsednik Planinskega društva Ruše Rafael Razpet je dejal, da bi PZS morala delovati kot zveza društev "in ne kot zveza nad društvi". Podobnega mnenja je tudi njegov društveni kolega Vinko Caf . Opozoril je, da si v društvu prizadevajo, da bi bila vsa društva v PZS enakopravno zastopana, ne glede na velikost in število članov. Prepričan je tudi, da se bodo nesporazumi med zvezo in društvom uredili. V to verjame tudi Rafael Razpet. Oba menita, da je do nesporazuma med zvezo in društvi prišlo iz različnih razlogov. Kot glavni razlog navajata previsoko članarino. "PZS je v zelo kratkem času članarino povišala s 1000 tolarjev na 3800, kar je po mnenju mnogih prevelik strošek," je poudaril Vinko Caf. Po njegovih besedah se je zaradi previsoke članarine občutno zmanjšalo število članov v planinskih društvih. "Nizka in za vsakogar sprejemljiva članarina je bila dolgoletna tradicija planincev," je opozoril Razpet. "Tudi tako zelo ugodnih in številnih popustov danes ni več." Caf je dodal, da bi društvom moralo ostati več denarja od članarin. "60 odstotkov denarja ostane PZS, preostanek denarja pa društvom, kar ni pravično," je mnenja Vinko Caf.

Rafael Razpet je opozoril tudi na nekatere težave, s katerimi se srečujejo planinska društva v Sloveniji. "Premalo se cenijo organizirani in strokovno vodeni planinski izleti, ki so za člane planinskih društev brezplačni. Poleg tega med mladimi ni zanimanja za planinstvo. Menim, da bi morali bolj načrtno vzgajati mladi rod planincev že v osnovni šoli. Težko pa bi se zavzel za zamisel, ki so jo nekateri zagovarjali na zadnji skupščini PZS, da bi planinstvo postalo obvezni izbirni predmet v osnovni šoli," je sklenil predsednik Planinskega društva Ruše, ki šteje približno 500 članov in tako sodi med večja slovenska planinska društva.

Avstrijci ne smejo biti vzgled


Predsednik Planinskega društva TAM iz Maribora Jože Murko zadnjih zapletov med PZS in društvi ni želel komentirati. "Planinsko zvezo sestavljamo planinci. Prepričan sem, da so pristojni pri PZS od društev dobili toliko namigov in predlogov, da bodo lahko izluščili najboljše," je povedal Murko. Opozoril pa je, da se pri višini članarine ne bi smeli zgledovati po severnih sosedih Avstrijcih. "Velikokrat je bilo slišati namigovanja, češ, poglejte planince iz Avstrije, ki v društvih plačujejo članarino, ki je trikrat višja od naše. To že drži, toda, kakšne so njihove plače in kaj vse dobijo za ta denar?"

Sicer pa tudi v PD TAM Maribor skrb vzbuja podatek, da število članov zadnja leta nenehno upada. Trenutno je v društvu 250 aktivnih članov, njihovo število se, kot je opozoril Murko, ves čas spreminja. "Članov je resda nekoliko manj kot prejšnja leta. Razlogov za to je več. Glavni je vsekakor previsoka članarina. Tudi popustov, ki so jih člani imeli pred leti, danes ni več. Včasih je član planinskega društva dobil popust pri nakupu vozovnice za vlak, čez čas pa so ga ukinili. Veliko je tudi planincev, ki gredo enkrat na leto na izlet in redko prespijo v planinski koči. Tem se ne splača plačevati članarine, da bi imeli minimalni popust. To je povsem razumljivo," se zaveda Jože Murko. Opozoril je tudi na nezanimanje mladih za planinstvo: "Mladi so včasih radi hodili v planine. Planinstvo je bilo pred leti tako zanimivo kot denimo nogomet. Danes pa je najprivlačnejši hobi med mladimi računalništvo. Strinjam se z oceno, da bi morali bolj načrtno vzgajati mladi rod planincev. Zavzemam se tudi za to, da bi planinstvo postalo obvezni izbirni predmet v osnovnih šolah."

Pa še nekaj je, na kar je opozoril Murko: "Predsednik PZS bi moral svojo funkcijo opravljati profesionalno. Predsedovanje več kot 60 tisoč članom planinskih društev namreč zahteva celega človeka."

Nekaj bo treba spremeniti


Jože Jančič, predsednik PD Zabukovica, ne skriva razočaranja nad stanjem, ki vlada pri PZS. "Odraz trenutnega stanja je nedokončana skupščina, ki je potekala na Dolenjskem," je opozoril. Meni, da zveza ne deluje več v interesu planinskih društev. "PZS bi morala delovati zaradi društev in ne obratno, kot se dogaja." Po njegovih besedah je največja težava previsoka članarina, ki jo je uvedla zveza. Pa ne samo to, se jezi Jančič: "Zveza dobi približno petdeset oziroma šestdeset odstotkov od članarine, ki jo plačujejo člani planinskih društev. To ni pravično. Društvom tako ostane zelo malo denarja, s katerim ne morejo pokriti osnovnih stroškov. Naj navedem samo primer: pred nekaj leti nam od več kot milijona tolarjev, ki smo ga zbrali s članarinami, ni ostalo dovolj denarja, da bi organizirali občni zbor društva. Kako naj delujemo z dvesto tisočaki? To je preprosto nemogoče!"

Zaradi tega so se v PD Zabukovica odločili, da uvedejo društveno članarino. "To pomeni, da člani prispevek plačajo društvu in ne zvezi. Posledica tega pa je bila, da zveza naših članov, več kot tisoč jih je, ne šteje za člane PZS. Tako smo letos opazili kar za 66 odstotkov manjše število članov kot pred leti," je razložil Jančič. Poudaril je, da bi morala zveza dobiti denar za delovanje od države, namesto da ga pobira društvom. "Nekaj bo treba storiti, in to čimprej. Po zakonu o društvih smo si vsi popolnoma enaki," je razmišljanje sklenil predsednikPD Zabukovica.

Dilem je veliko


In kako trenutno stanje v slovenskem planinstvu vidi predsednik PD Maribor Matica Andrej Koren. Povedal nam je naslednje: "Slovensko planinstvo temelji na ljubiteljstvu in entuziazmu. Imamo dobro označene in vzdrževane poti, poceni koče, brezplačno reševanje v primeru nesreč, stotine usposobljenih vodnikov, ki brezplačno vodijo v gore, in vse to za nizko članarino. Ta se mnogim, tudi v PZS, sicer zdi previsoka, a ta predstava temelji na nekem prepričanju, da je samoumevno, da so poti v gorah označene in varovane."

Dilem je, opozarja Koren, veliko. "PZS pretresa kar nekaj težav in ne vem, kako jih bomo razrešili. Od uspešnosti zveze bo v veliki meri odvisno delo v društvih. Še pomembneje pa je, da bo v društvih dovolj ljudi, ki bodo v določenem obdobju svojega življenja pripravljeni planinstvu prostovoljno dati del svojih izkušenj, znanja in časa."

Sanja Verovnik

eXTReMe Tracker