Večer, Narava, gore in ljudje: PD Ožbalt-Kapla je uredilo vse poti za katere skrbi
Dobro označene koroške planinske poti
Planinsko društvo Ožbalt-Kapla je pred kratkim uredilo vse poti, za katere skrbi. Zelene markacije izgubljajo veljavo
PD Ožbalt-Kapla deluje 16 let, sestavljajo ga vodniški odsek, mladinski odsek, odsek za varstvo narave in odsek za pota, kamor so vključeni markacisti.
Delo markacistov je predstavil Tone Cepec, predsednik PD Ožbalt-Kapla: “Delo Odseka za pota je večini prekrito, čeprav markacisti vložijo ogromno dela in truda, da lahko planinci varno hodijo po poteh. V društvu smo si zadali nalogo, da uredimo poti, ki jih imamo na skrbi. Prejšnja leta smo se bolj posvečali delu z mladimi in se z urejanjem poti, razen najnujnejših opravil, nismo ukvarjali. Letos smo obhodili ves naš teren, na novo markirali in skrajšali pot Ožbalt elektrarna-Rdeči Breg. Nekje smo morali steze urediti drugod, saj vsi lastniki več ne pustijo, da bi ljudje hodili čez njihov teren, morda tudi zaradi slabih izkušenj, ki jih imajo s pohodniki. Naredili smo nove table, imenovane izhodiščne, ki so v vseh večjih krajih, da napotijo udeležence izletov v pravo smer. Na tablah so napisani čas, nadmorska višina, in kot določa novi zakon, da je hoja na lastno odgovornost. Med samo potjo smo na pomembnih križiščih namestili smerne puščice.“
Tako kot je planinsko društvo član Meddruštvenega odbora Koroške in nato Planinske zveze Slovenije, je tudi Odsek za pota vključen v Odsek za pota Meddruštvenega odbora Koroške, ta pa v Odsek za pota Planinske zveze Slovenije. Cepec pravi: “Markacisti Koroške dobro sodelujemo. Novi načelnik, Roman Močnik, se je zelo zagnano lotil tega dela. Pogosto imamo sestanke, društva si med seboj pomagamo, priskočimo na pomoč tistim, ki nimajo toliko markacistov. Naše društvo ima srečo, da sta postala naša člana zagreta markacista Vinko in Malčka Kvasnik. Markacista sta poleg mene še Igor Glasenčnik, ki je tudi vodja našega odseka, in Hermina Ropoša, pomagajo pa tudi Marta Prah, Simon Koležnik in Jože Keršbaumer. Naše delo je prostovoljno, vedno pa nam je finančno pripravljena pomagati občina Podvelka. Trudili smo se, da so naše poti urejene, da bodo planinci zadovoljni in bodo odnesli pozitivne vtise iz naši krajev.“
PD Ožbalt-Kapla ima v oskrbi del Koroške planinske poti: Remšnik-Kapla-Seršenov vrh- (965 m)-Ožbalt-Ožbalt elektrarna-Rdeči Breg. Poleg tega imajo v oskrbi pot Štimpah-Remšnik in Podvelka-Sv. Ignacij-Lovski dom Glančnik.
Markacist Vinko Kvasnik: “Da ostanejo planinci na pravi poti.“ (Tone Cepec)
Kako so urejene slovenske planinske poti? “V zadnjem obdobju sem posebej pozorno spremljal poti drugod po Sloveniji. Kot vodnik prehodim zelo veliko in ocenjujem, da je 70 odstotkov poti dobro označenih. Nekatere pa so me presenetile negativno, zanimivo, da so v zelo turističnih krajih poti presenetljivo slabše označene. Slovenski markacisti so lahko tujim za zgled,“ meni Cepec in dodaja, da je Koroška planinska pot zelo dobra označena.
Prav Koroško planinsko pot je Cepec predlagal, ko smo ga vprašali, kam bi povabil pohodnike: “Ta pot je zelo razgibana, začne se pri Črni, vodi skozi koroške kraje do nas, kjer se preko Drave spusti na Pohorje, nato gre čez Kope, Uršljo goro, Peco, Raduho... V našem kraju je lahko lep izlet Remšnik-Kapla-Seršenov vrh-Ožbalt, tudi nova pot od Ožbalta preko Kapusovega grabna na Rdeči Breg je zanimiva v vseh letnih časih.“
Nove markacije na poteh PD Ožbalt-Kapla
Markacija ima dolgo zgodovino
Leta 1922 je Alojizj Knafelc prvi narisal belo piko z rdečo obrobo in po njem se imenuje Knafelčeva markacija. Ker pa je po vsej Sloveniji precej veznih poti, se lahko poleg Knafelčeve markacije pojavi še kakšna oznaka, na primer črka K za Koroško planinsko pot, za glavno Slovensko planinsko pot, ki poteka od Pohorja do Ankarana, pa številka 1.
Knafelčeva markacija z zeleno obrobo je označevala obmejno območje. “Določal jih je meddržavni sporazum med republikama Slovenijo in Avstrijo, vendar zdaj, ko smo v Evropski skupnosti, te zelene markacije izgubljajo veljavo,“ je zaključil Tone Cepec.
MATEJA RIHTER