Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 13.02.1970

  13.02.1970


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 13. februar 1970, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 779

Delo, Šport: ... Alpinizem na luni?

Znani italijanski planinski publicist Guido Tonella je organiziral malo »okroglo mizo«, na katero je povabil nekaj najbolj znanih alpinistov stare in mlade garde. Vprašanje je bilo: možnosti alpinističnega udejstvovanja na Zemljinem satelitu? Vprašanje je zanimivo in aktualno, toda iz povzetka je jasno razvidno, da večina meni, da je sicer prijetno fantazirati o tem, da pa je na konkretne akcije še prezgodaj misliti. Na Luni namreč vladajo razmere, ki še dolgo ne bodo dopuščale alpinistične dejavnosti v sedanjem pomenu besede. Vprašanje je tudi, ali bi imela taka dejanja sploh svoj smisel? Na drugi strani pa lahko upravičeno računamo, da bodo bodoči astronavti morali obvladati med drugimi tudi vsaj osnove veščine plezanja. Večina se jih je tudi strinjala, da bodo slej ko prej premagane tehnične ovire za osvajanje tudi do 8000 metrov visokih vrhov, torej relativnih višin, kakršnih na Zemlji ne poznamo.

Herrlighoffer sedmič na Nanga Parbat
Dr. Karl M. Herrlighoffer se kar ne more ločiti od Nanga Parbata (8125 m), himalajskega očaka, ki je bil v preteklosti že tako usoden za nemške in avstrijske alpiniste. Po uspešnem, toda samosvojem vzponu, ki ga je opravil pokojni Herman Buhl, je vsa prizadevanja usmeril na 4500 metrov visoko Rupalsko steno. Že več let se sedaj trudijo tod, najvišjo točko pa so dosegli lansko leto - 7100 m. Poškodba člana odprave jim je preprečila nadaljevanje. Letošnja ekipa daje mnogo upanja v uspeh. Poleg mnogih znanih mojstrov kopnih in ledenih sten, je v moštvu tudi eden trenutno najbolj drznih plezalcev - Reinhold Messner. Ekspedicija je posvečena spominu Siegija Löwa, zmagovalca znane direttissime v Veliki Cini, ki se je pred leti smrtno ponesrečil prav v Rupalski steni.
Ni kaj reči, Nanga Parbat ostaja še naprej nemška gora in Herrlighoffer ne odneha kljub številnim aferam, ki jih je že imel v zadnjih letih.

»Expedice Tatry 70«
Češkoslovaški alpinisti pripravljajo ob svetovnem smučarskem prvenstvu v klasičnih disciplinah, ki bo v Visokih Tatrah, veliko zimsko prečenje celotnega grebena Visokih Tater. Prečenje bo dolgo okoli 80 km in bo zajelo Zahodne, Visoke in Belanske Tatre. Organizira ga znani plezalec Pavel Pochyly - Pajek, z njim pa bo odšlo še enajst alpinistov. Pomožna ekipa, ki jih bo oskrbovala, bo štela 13 ljudi in bo opremljena z vsemi pripomočki. Imajo tudi že dogovor s televizijo in radijem, nekaj časopisov pa je že odkupilo pravico objav. Prečenje ko predvidoma v dneh od 7. do 25. marca.

Andi 1969
Minulo sezono so Andi doživeli pravo invazijo plezalcev. Plezanje je v veliki meri že nadomestilo pristope na deviške vrhove, ki jih je le še malo in vzponi so vedno težji. Preplezani sta bili SV stena Yerupaje in Z stena Jirishance, strmi, ledeni steni dveh vrhov Cordillere Huayhuash. Pri vzponih sta sodelovala »starec« Cassin in Reinhold Messner.
Tudi Cordillera Blanca je doživela precej prvenstvenih vzponov. Za nas pa je še posebno zanimiva dejavnost bavarske odprave, v nam dobro poznano Cordillero Real. Domov so se vrnili s 25 prvenstvenimi vzponi. Povzpeli so se tudi na »Bolivijski Matterhorn« 5650 metrov visoki Condoriri in sicer prvič po SZ grebenu, na Huayno Potosi (6090 m) pa po J grebenu. Zanimivo je tudi prečenje vseh treh vrhov Illimanija (6400 m), ki je najvišji vrh C. Real.

Domači vzponi
V torek, 3. t. m. sta B. Krivic in J. Golob prečila z Jalovca (okoli Goličice) preko Šit in Travnika na Veliko Mojstrovko in sestopila na Vršič. Prečenje sta opravila v enem dnevu.
S. Jošt. in D. Glažar sta v soboto, 7. t. m. v štirih urah preplezala Tschadovo smer v Turski gori (prvi zimski vzpon so aprila 1940 opravili Kopač, Filipič in Babinek).

Z. Smerke - »Plezalna tehnika«
Znani hrvatski alpinist in fotograf inž. Zlatko Smerke ima že dalj časa pripravljeno plezalno tehniko v besedi in sliki. Žal pa za tako obsežno delo ne dobi založnika. Zdaj pa se mu bo želja najbrž le uresničila. V močno skrčeni obliki je knjigo, menda pripravljena založiti Planinska zveza Hrvatske. Knjiga naj bi imela 300 strani, 150 fotografij in skic, izdaja pa naj bi bila podobna »Velebitu« Ž. Poljaka.

Še enkrat Eiger
Časopisi so objavili še nekatere nove podatke o »največjem reševanju«. Japonec Kimura je padel v Klasični smeri v steni Eigerja zgodaj popoldne. Ob 20.15 je vest prevzela švicarska GRS. V nedeljo zjutraj sta helikopterja Alouette III in Bell 204 B v devetih poletih znosila vseh 30 reševalcev in opremo na vrh. Ker je bilo premalo prostora, sta lebdela meter nad snežnim grebenom. Zvečer je bil ponesrečenec v bolnišnici! In finančni epilog? Vodja reševanja Kurt Schwendener je izjavil, da bo reševanje po grobi oceni veljalo od 15.000 - 20.000 švicarskih frankov.

Trisul
Trisul (7120 m), prvi sedemtisočak, na katerega je stopila človeška noga (T. Longstaff in tovariši) in Jugoslovanom dobro znani vrh, je zelo obiskan. Zadnja je bila na njem petnajstčlanska indijska odprava, v kateri je bilo polovico alpinistk (tudi dve Šerpinji). Vrh so dosegli vsi v dveh skupinah.

Idealna triglavska smuka
Ciril Praček, ki je v nedeljo obiskal Kredarico, je sporočil, da je v Krmarici (1000 m) okoli 70 centimetrov snega, na višini 1400 metrov že okoli 130 cm, na Polju (1580 m) 150 cm, na Apnenici (1900 m) 2 metra. Smuka izpod Triglava je idealna vse do Mojstrane (20 cm). Še več snega - 3,5 do 4 m - pa je seveda na triglavskem ledeniku.

Oznake: ALP, AN, HIM, smuTurno
eXTReMe Tracker