Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Ice Extreme 2004 ob koncu tega tedna!

Rado Miklavčič, četrtek, 29. januar 2004, ob 13:06

Ako me spomin ne vara, bo tekma letos že peto zimo zapored in ne tretjo, kakor piše v članku.

LP
Rado

Ice Extreme 2004 ob koncu tega tedna!

Branko Ivanek, četrtek, 29. januar 2004, ob 10:22

Posamezne smeri so označene z različnimi barvami
Smeri so omejene z rdečimi črtami, cone, ki pomenijo rezultat pri plezanju pa so označene z modro barvo!

V petek popoldne bo kvalifikacijsko tekmovanje.
Za ženske!

Za označeno plezanje imajo samo 5 minut časa.
Čas se določi za vsako smer posebaj po predhodnem testnem plezanju postavljalcev, za vse smeri v eni stopnji tekmovanja (predtekmovanje, polfinale, finale) je določen maksimalen čas. Vsak tekmovalec ima na voljo neomejeno število poskusov v okviru tega časa.

Po polfinalnem tekmovanju za fante v soboto se bo deset najboljših plezalcev pomerilo v nedeljskem finalu.
Polfinalnega dela ni, v soboto je predtekmovanje za moške, v nedeljo pa finale z 18 najboljšimi.

Zmagovalka med dekleti bo znana v soboto. Vsi morajo plezati brez zank za roke. Če bo več tekmovalcev doseglo vrh, bo o zmagovalcih odločil boljši čas plezanja.
Pravilno: če bo več tekmovalcev doseglo enak rezultat, odloči rezultat iz predhodne stopnje tekmovanja. Če je tudi ta enak, si mesto delita...

Planinski zbornik in Prehrana v gorah

Franci Savenc, sreda, 28. januar 2004, ob 15:03

Obe knjigi bosta še dodatno predstavljeni. Sta tudi že nekaj časa naprodaj: Planinski zbornik po 9.900 SIT (je knjiga s 397 stranmi), Prehrana ... pa po 3.800 SIT. Če ne drugje, bi jo morali dobiti v ekonomatu PZS, na Dvoržakovi 9.

Planinski zbornik in Prehrana v gorah

Avtor odstranjen, sreda, 28. januar 2004, ob 13:46

Mogoče kdo ve, koliko knjiga stane?

Hard grit v Val di Mellu

Bojan Leskošek, torek, 27. januar 2004, ob 21:28

Kaj je mišljeno z "angleškim slogom"?

Klasično angleško prosto plezanje (trad/traditional climbing) pomeni prosto plezanje v vodstvu s sprotnim nameščanjem varoval, pri čemer se mora plezalec po padcu takoj vrniti na tla ("hang-dogging" torej ni dovoljen).

Pri plezanju tehnično najzahtevnejših in slabo zavarovanih smeri v zadnjem času (če se ne motim od cca. 1980) sami Angleži tolerirajo hang-dogging, top rope in (v nekaterih smereh) vnaprejšnje nameščanje varoval. Za ta slog se uporablja izraz headpointing in nova (H) lestvica težavnosti. Nekateri, zlasti starejši, se s tem slogom še vedno niso sprijaznili, češ da odpade glavni čar: spretnost in hladna glava pri nameščanju varoval.

Za razliko od športnega plezanja, kjer so stili dokaj točno definirani (pa še tam so dileme), bi bilo za oceno dosežka pri poročilih o tovrstnih vzponih - bolje kot da si izmišljamo nove izraze - opisati vzpon z vsemi zgoraj navedenimi "atributi" - v tem primeru manjka nameščanje.

Sicer pa Eriku vse čestitke - verjetno (?) gre za najtežji tovrstni vzpon, ki so ga doslej opravili Slovenci.


V kraljestvu Zlatoroga

Matevž Košir, torek, 27. januar 2004, ob 11:36

Film "V kraljestvu Zlatoroga" je bil prvic predvajan 29. avgusta 1931 v dvorani Union v Ljubljani. Danes film hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.

O snežnih razmerah v gorah

Velimir Baćko Bijelić, ponedeljek, 26. januar 2004, ob 13:12

Po mojem tehtnem razmisleku ,lahko se hodi v visokogorje tudi ob poslabšanju vremena ali sneženju ,samo je potrebno izbrati drugačno trajektorijo ali smer od tiste katero uporabljamo pri normalnih okoliščinah.Pa še nekaj.Potrebno je sproti opazovati profil snega in poskušati najti idealno trajektorijo med različnimi snežnimi pastmi.Recimo v slučaju da se ne da izogniti grapi ki je potencijalni nosilec plazu, prečimo je na najožem delu tako da smo v dveh korakih zunaj ... Ta pripomba ni naravnana na kljubovanje vremenski napovedi o nevarnosti plazenja ,ampak moj način hoje na zimske ture v gore kateri je sigurno začinjen z določeno stopnjo rizika ali če hočete nevarnega.Ampak zmeram z trezno glavo in v mejah svojih psihičnih in fizičnih zmožnostih in po možnosti zlato rezervo prinesti domov.

Snežni plaz vzel mladi življenji

Franci Savenc, nedelja, 25. januar 2004, ob 16:27

Urednik: Mislim, da ne gre za laž, je pa napaka, ki jo je očitno zakrivila neuradno informiranje.

Janez Kosec, vodja akcije na plazu, nam je namreč sporočil: Le objava v Večeru je res »uradna«. Novinarjem sem sam povedal kako je bilo in za javnost mislim da dovolj. Napaka v njihovem članku je le v tem, da jih nismo našli šele po dolgotrajnem iskanju. Verjetno so mislili napisati: po dolgotrajnem izkopavanju in tavanju v dolino je enemu preživelemu uspelo po 10 urah obvestiti o nesreči ...

Posredoval nam je še Dodatni komentar k reševanju v Kokrskem plazu
Na pripombo, da bi lahko nepoškodovani z lavinsko žolno (če bi jo imel) poiskal zakopana v plazu:
Zagotovo drži, da je največja možnost preživetja tovariška pomoč – tisti, ki so takoj na mestu nesreče. Statistični podatki za zasute v plazu niso nič obetavni: pri najdbi in izkopu (vsaj glava s sprostitvijo dihalnih poti ) do 15 minut daje še 92 % možnost preživetja, tako je pri maksimalno do 35 minut najdbe in izkopa možnost preživetja še vedno 80 %. Potem možnost izjemno hitro pada: po dveh urah in pol ali več je možnost samo še 3 %.
V danem primeru je bil en ponesrečenec zakopan na levi strani v plazu ob drevesu (tisti, ki se mu je po štiri urnem izkopavanju uspelo rešiti iz plazu in je za sporočilo porabil dodatno še toliko časa). Na desni strani plaznice in preko plaznega stožca je plaz odvrgel poškodovanega iz plazu v bukov gozd, kjer se je sam zaščitil z bivak vrečo in čakal na pomoč. S prvim sta se pogovarjala, nista vedela drug za drugega, čeprav sta bila le ok. 50 m narazen. Dva sta bila zakopana v stožcu plazu 1 - 1,25 m globoko. Ustavila sta se drug poleg drugega ob treh tanjših bukvah. O tovariški pomoči ni bilo misliti, ker sta se oba (k sreči) preživela ukvarjala s samoreševanjem. V danem primeru za ostala dva tudi takojšna najdba in izkop ne bi bila uspešna.
Reševanje je potekalo izjemno hitro in uspešno. Čeprav smo se reševalci ponovno izpostavljali (na dnu plazu je bilo 16 reševalcev in 4 psi, 2 reševalca sta skrbela kot opazovalca za varnost ostalih). Orientir je bil preživeli ob plazu, ki ga je pes hitro našel. Izkušnje iz podobnih primerov (v podobnih snežnih razmerah je leta 1979 enak plaz vzel življenje mariborskemu študentu) in pravilen pristop k reševanju ter hitra najdba zasutih (reševalna psa Uka in Džek) nam je omogočila, da smo se že pred popoldanskem ponovno napovedanem sneženjem umaknili v dolino na varno (kjer bi se v vsakem primeru, tudi če zasuta še ne bi našli).

Ni minilo še leto, ko smo med reševanjem izgubili reševalca Martina Čuferja. Točno pred 8 leti – do dneva natančno (17. januar), smo na Brani med reševanjem izgubili Janka Plevela. To so pomniki, ki nas opozarjajo na našo varnost, na življenja reševalcev: Mejo varnosti si postavljamo sami, bolj ali manj tvegamo v vsaki akciji in hodimo po robu varnosti. Umetnost je hoditi do robu in nazaj. Žal se zgodijo tudi tisti grenki koraki čez rob, koraki, ki puščajo pomnike.
Vodja akcije: Janez Kosec

Snežni plaz vzel mladi življenji

Gregor Sluga, petek, 23. januar 2004, ob 07:15

Zdej ne vem kdo laže, lastnik psa Jacka ali avtor prispevka ?

Na sestanku GRS Ljubljana sem slišal drugačno različico poteka iskanja pogrešanih s psmi.

Grega

Himalajska trilogija

Bojan Leskošek, četrtek, 22. januar 2004, ob 15:24

"...preplezal tri osemtisočake: Daulagiri (8167 m), Nanga Parbat (8126 m) in Broad Peak (8051 m), vse tri po alpsko in brez dodatnega kisika."
... "Na Daulagiriju je od 2. do 17. maja sam postavil tri šotorčke, nakar je od 17. do 20. maja po klasičnem SV grebenu plezal na vrh"

Plezanje z vnaprejšnjim postavljanjem taborov po definiciji ni "alpsko plezanje" (p. v alpskem stilu).

Himalajska trilogija

Franci Savenc, četrtek, 22. januar 2004, ob 14:59

Hvala, Simon!
Jeans je seveda Jean, je že popravljeno.

Izkoriščam priliko za poziv: Opozarjajte na take ipd. napake, sporočajte dopolnitve...

Himalajska trilogija

Simon Slejko, četrtek, 22. januar 2004, ob 14:00

Jean Christophe Lafaille

Bela smrt preži v gorah

Jani Bezjak, četrtek, 22. januar 2004, ob 08:22

Tečaj bo v soboto 24.1.2003 na smučišču Ošven pod Uršljo goro.
Zbirališče udeležencev je ob 8.30 pri postaji sedežnice pri Ivarčkem jezeru,tečaj pa se prične ob 9.00.

lp Jani

Bela smrt preži v gorah

Fredi Belavić, sreda, 21. januar 2004, ob 23:36

Objava je bila tudi na teh spletnih straneh 19.01.04; povezava: Ošven 2004

Bela smrt preži v gorah

Albina Šmid, sreda, 21. januar 2004, ob 21:55

Lepo pozdravljeni,

v zvezi z omembo v članku, citiram: "Igor Potočnik, načelník podkomisije za reševanje izpod plazov pri GRS Slovenije napoveduje podoben tečaj prihodnji teden pri GRS Prevalje", bi prosila za podrobnejše informacije o tem tečaju, saj na uradnih spletnih straneh GRS in spletni strani PD Prevalje teh informacij ni.......

Hvala za odgovor Albina

Smučal sem po grapi v Mrzli gori

Franci Savenc, sreda, 21. januar 2004, ob 14:23

Ker ste spraševali: Smučal je 11. januarja 2004, za spust pa je potreboval nekako pol ure.
Urednik

O snežnih razmerah v gorah

Miha Pavšek, sreda, 21. januar 2004, ob 12:00

Glede višjih stopenj nevarnosti proženja sn. plazov (4. in 5., največ nesreč je pri 2. in 3.!) po EU-lestvici in odhoda v gore le tole. Problem ni v tem ali greš ali ne, temveč v tveganju, ki si ga ob tem vzameš "na hrbet" oz. si ga pripravljen sprejeti. Pri četrti stopnji imaš pač veliko večjo možnost, da te kje zasuje, kot pri 2. ali 3. Je pa jasno, da je tudi pri 3. stopnji kar nekaj območji, kjer je "štirica", morda celo posamezno mesto s "petico" (in tudi z enko in dvojko...). Gre pač za splošno oceno. Kako pa naši lavinci pridejo do nje pa vemo - v pisarni (izjema: nekajkrat na zimo gredo na Vršič na zahtevo cestarjev...) in na temelju podatkov z 8 (nekdaj 9) lavinskih postaj... . GRS pa to oceno raje še malo dvigne, češ, bo šlo še manj ljudi v gore in bo manj nereč. To je sicer res, a to pač ni prava metoda preventive. Rešitev je (med drugim tudi) v resni lavinski službi (menda si zaslužimo enega človeka, ki bi delal v času snežnih razmer, t.j. 5-6 mesecev le to!), ki pa bo začela delovati kmalu po tem, ko bo zasulo nekaj "pravih" ljudi ali pa celo hiš...
Pa dobro smučino/gaz,
Miha Pavšek

Smučal sem po grapi v Mrzli gori

Primož Trop, torek, 20. januar 2004, ob 18:58

Živeli,
na sliki zgleda vrede zalito... Kaj bi se dalo smučati po svoje - spodaj direktno varianto v vpadnici grape?
Lp,
Primož

O snežnih razmerah v gorah

Iztok Snoj, torek, 20. januar 2004, ob 12:21

Nekaj opažanj:
RZS-HM po obilnem sneženju čez vikend ni povišala ocene splošne nevarnosti, čeprav bi bilo to nekako pričakovati. Če pogledate italijansko oceno za Furlanijo-Julijsko krajino, je ob podobni količini padavin današnja ocena enaka. Torej se mi splošna ocena za danes ne zdi napačna. Ne pozabite, da gre za splošno oceno, kar pomeni, da v posebnih pogojih lahko tudi odstopa!
GRS zaradi sobotne nesreče dodatno svari pred nevarnostjo plazov (povišanje ocene na 4), kar za določena področja gotovo drži!
Igor Potočnik daje najvišjo možno oceno nevarnosti - z drugo besedo, ne hodite pozimi v gore... Mislim, da bi ljudje na ti. položajih morali dajati bolj objektivne ocene in ne subjektivnih!
Morda ste navajeni šolskih ocen, ampak pri plazovih "3" ni prav nizka ocena...

O snežnih razmerah v gorah

Boštjan Virc, ponedeljek, 19. januar 2004, ob 20:12

Glede ocen nevarnosti plazov je trenutno precejšnja zmeda... Zavedam se sicer problema konsistentnosti, ampak vseeno:
- na strani Agencije za okolje je trenutna ocena 3. stopnje nevarnosti
- GRS (uradno): 4. stopnja nevarnosti
- Igor Potočnik, načelnik podkomisije za plazove pri GRS v izjavi za Dnevnik, 19.1.: 5. stopnja nevarnosti

Rahla zmeda.
Glede na včerajšnji obisk gora pa seveda menim, da je ocenjena 3. stopnja preveč "optimistična".

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10357 | Stran 517 od 518 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker