Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Avtor odstranjen, četrtek, 8. april 2004, ob 03:37

Odgovor na Filipovo vprašanje je pozitiven. Naslov je bil v narekovajih, saj gre za izjavo dr. Petra Novaka, strojnika, ki se morda razume na termodinamiko parnih strojev, že delovanje elektroenergetskega sistema pa mu je čista španska vas. Njegovega poznavanja biologije, varstva narave ipd. rajši ne bom omenjal. Smo že imeli opravka z njim. Lani smo mu dokazali, da ne ve niti vrednosti energijske intenzivnosti slovenskega gospodarstva, kar je zanj prava blamaža. Pa nam je zelo zameril. Včasih so rekli, le čevlje sodi naj kopitar.

Poravnati stare dolgove

Iztok Snoj, torek, 6. april 2004, ob 16:07

Držim pesti
----------------
za Jožeta Šepica - ker brez njega verjetno odprave ne bi bilo
za Marjona, Andreja in Marijo - za srčne ljudi še posebej
za Miha in Matijo - prav tako
za Damijana - čim manj dela in tem več užitkov.
-----------
Srečno!

Poravnati stare dolgove

Boštjan Virc, torek, 6. april 2004, ob 15:28

Simon, tudi sam se podajaš na pot gorskega vodništva in mislim, da je tu logika jasna. Očitno si je Šepic v življenju ustvaril pogoje, da najame vrhunskega vodnika (Štremflja) tudi za ture, ki so mnogim alpinistom nedosegljive, ob tem pa si je sposoben financirati tudi ostale stroške in pridobiti sponzorje. V tem ne vidim nič slabega. Novinarka Dragica Manfreda pa pač ni alpinistka in krepko dvomim, da so na novinarski konferenci uporabili besede "PONAŠA SE" z Eigerjem in Matterhornom", ampak se je takšna dikcija njej zapisala. Dokler Šepic ne zajeda fondov PZSja in ne krati dostop do osemtisočakov "pravim alpinistom", pa me ne moti in mu želim veliko užitka na odpravi. Tudi sam bi se odpravil, če bi imel dovolj denarja in se čutil psihofizično dovolj močnega. Vsak po svoje. Živela demokracija.

Poravnati stare dolgove

Simon Slejko, torek, 6. april 2004, ob 13:31

Ne morem si kaj, da ne bi dodal ... Šepic se res ponaša z vrhunskima dosežkoma.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Ivan Jurkovič, torek, 6. april 2004, ob 11:45

Da, tudi v tiskani in elektronski izdaji Dela je naslov prispevka zapisan v narekovajih.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Filip Vidmar, torek, 6. april 2004, ob 10:48

Je bil naslov »Vetrnice so skromen poseg v naravo« v narekovajih tudi v Delu?

Nazaj v Narodni dom

Franci Savenc, ponedeljek, 5. april 2004, ob 09:22

Tudi ta članek je bil tako v tiskani kot spletni objavi časopisa prvoaprilsko obarvan: besede Slovenija, slovensko … so bile npr. nadomeščen s Slovaška, slovaško … Naša poobjava pa je bila skorigirana.

Dodati pa velja še sporočilo Dušana Jelinčiča, ki se nanaša na zaključek prvega odstavka, ki je pod naslovom Naskok na osemtisočake: Informacija o letošnje Everestu je bila razumljena napačno. Povabljeni smo bili res vsi, toda odšla sta lahko le Canestro in Tossutti (29.03.-04.06.).

Orientiralo se je 31 ekip

Franc Prelog, četrtek, 1. april 2004, ob 12:28

Tudi v Planinski orientacijski ligi Podravja in Pomurja smo že imeli 2 tekmi, več o tem na Prelog.org. Pričakujemo tretjo tekmo v organizaciji PD Ruše na Arehu dne 17.04.2004.

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Tone Škarja, torek, 30. marec 2004, ob 15:41

KA je od alpinistov voljena komisija in mimo nje ni drugega naslova.
Potreba in priprava vzgojne literature je stvar KA in nikoli ne bo kak UO PZS preprečil njenega izida, kot tudi ne bo on študiral in pripravljal, kar alpinisti potrebujejo.
O oblikah izbiranja naj-naj alpinistov, plezalcev, ekstrem-smučarjev, suho-orodjarjev itd. obeh spolov bi se dalo razpravljati in splačalo vprašati Savenca, ki je sodeloval pri bistveno bolj simpatičnih oblikah izbora, kot pa so bile poznejše - ki so same sebe privedle v sedanji klinč.

Seveda pa prosim, da se vzame tole moje "nakladanje" za povsem neobvezno, ker se nikakor ne štejem za vrednega popljuvanja s strani nestrinjajočih.

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Franci Savenc, torek, 30. marec 2004, ob 13:40

1. Tudi na našem odseku se srečujemo s težavami pri izvajanju alpinistične šole. Začeli smo jo že v jeseni in sedaj ko bi morali tečajnikom dati v roke potrebno literaturo, ki je zajeta v vpisnini, je ta na žalost pošla. Pomagali smo si tako, da smo si jo izposodili v knjižnicah deloma pa kopirali, slednje pa je verjetno prepovedano.
2. Podobno kot avtor pisma, tudi mi smatramo, da je prireditev za razglasitev najboljših alpinističnih dosežkov potrebno izvesti.
3. Kaj je z alpinističnim klubom ? Zakaj se ničesar dogaja ?

Verjetno je še kaj vprašanj na katere bi morala razlago podati Komisija za alpinizem in to čim prej, da ne bo prepozno.

Andrej Napotnik,
načelnik AO PD TAM

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Gorazd Pozvek, torek, 30. marec 2004, ob 09:17

Lep pozdrav vsem!

S pisanjem Borisa se popolnoma strinjam in prav čudi me, da na samo temo ni nikakršne reakcije s strani ostalih. Prav bedno je že tole, kar se dogaja okoli promocije alpinistične dejavnosti. Enkrat smo že malo kritizirali našo krovno organizacijo, sedaj pa na tak način, da KA ni sposobna organizirati izbora in razglasitve naj alpinistov, še sami sebi pljuvamo v skledo. Jasno je, da če sami nič ne naredimo, da ne moremo zahtevati od PZS, da bo pa ona kaj bolj dejavna. Res ne vem, čemu imamo KA, ali le zato, da si v glavnem malo med sabo potalajo sredstva, ki pridejo za alpinizem. Ob tako kratkovidnem delu, bo tudi teh denarcev vedno manj. Mislim, da je potrebno izbor vsekakor izvesti. Če sami niso tega sposobni narediti, pa naj se poišče izvajalec, ki bo to znal narediti in se mu za to tudi nameni del sredstev.

Prav tako pa je pod vsako kritiko, da na PZS niso sposobni ponatisniti strokovne literature, ki jo v AO-jih in klubih nujno potrebujemo. Ne vem kaj se našo vrli možje in žene potem dogovarjajo na rednih seja upravnega odbora, če še za pogoje vzgoje kadrov ne znajo poskrbeti. Upam, da bo pismo, ki ga je Boris napisal, vsaj malo prebudila odgovorne na PZS, predvsem pa tudi malo potrkala na vest članov KA, da bodo kaj naredili v nakazani smeri.

Čista poezija

Tone Škarja, ponedeljek, 29. marec 2004, ob 14:34

Vse čestitke, posebno za Kemperle - Murovec, ki je delo Pavla Kemperla, mojega duhovnega spodbujevalca v alpinizmu. On je največ "kriv," da sem se pravi čas spravil na Dolgi hrbet . Prav te smeri pa sva se pozimi pred kakimi 20 leti lotila z Metodom Humarjem, a žal iz mešanih, torej ne prav resnih razlogov odnehala pod zgornjim, strmejšim delom in sestopila po poševni gredini levo navzdol na Ledine. Razmere so bile namreč podobno odlične, kot jih je opisal Matej.Stene nad Ravensko Kočno imajo od vseh Kamniških daleč najbolj zaresno zimo

Gorski vodniki o vodenju na črno

Andrej Rožič (Bohinj), nedelja, 28. marec 2004, ob 18:59

Sem kar nekaj časa iskal po raznih dopisih in obvestilih PZS pa še vedno nisem odkril, kakšnega popusta sem kot član PZS deležen, če za turo najamem GV? Ker sem bil ves dan na soncu, sem mogoče zgrešil med vsemi popusti, ki jih prinaša članarina pri naši zvezi.
Lep pozdrav!
Andrej

Regijski park, ki bi se raztezal v Avstrijo?

Primož Auersperger, nedelja, 28. marec 2004, ob 18:09

Več anarhije, kot jo najdemo v Kamniških alpah, je težko najti drugje.
Primer: pozimi divjanje z motornimi sanmi.
poleti: izkop gramoza v Matkovem kotu (vsaj pred parimi leti).
Upajmo, da ni za karšenkoli varovan predel okolje že preveč degradirano.

Pozabljeni biseri

Slavc Rožič, petek, 26. marec 2004, ob 14:21

Tokrat imam le eno vsebinsko vprasanje. Do kaksne mere lahko urednik spreminja originalen prispevek oz. pripombo, da ne izpade popolnoma drugace, kot si je to zamislil avtor ? Ce je WWW svoboden medij potem lahko prenese tudi kasno slovnicno napako ali drugacno sintakso besed. To pisem zaradi tega, ker se mi zdi, da je moja objava v tej temi nekoliko drugacna, kot sem jo zapisal sam. Pri tej tematiki to nima velikega pomena, ampak gre se za nacela svobodnega izrazanja.

Pa lep pozdrav

Slavc

Pozabljeni biseri

Primož Švigelj, petek, 26. marec 2004, ob 12:47

V pomanjkanju literature mi (nezanesljiv) spomin postreže z naslednjimi podatki:
Kranjska smer, 1971, Nejc Zaplotnik
Smer dvodimenzionalnega polža, 1974, Andrej Štremfelj, Matjaž Dolenc
Morebitnim izpuščenim soplezalcem se oproščam in jih vabim, da dopolnijo podatke.
Ponavljalci so dodali še razne (predvsem izstopne) variante.

Pozabljeni biseri

Matej Mejovšek, petek, 26. marec 2004, ob 09:40



Strinjam se s Tonetom glede imen. Svet okrog Kalskega Grebena je izredno zanimiv in najveckrat osamljen. Podatke o smereh sem ze zeljno iskal na kranjskem odseku, kjer sem naletel na slabo informiranost in gluha usesa. Imam obljubljeno, da se bodo starejsi clani potrudili in izvlekli kaksno koristno informacijo ali opis smeri. Kalski Greben skupaj z divjo Kocno mi pomeni prelep, kar nekako pozabljen svet, kamor odidem predvsem na lazje, a tudi daljse ture. Recimo, zahodni greben Kocne. V omenjenih stenah sem v zadnjih letih preplezal okrog petnajst razlicnih smeri. Vsaka tura je svojsko dozivetje. Bom pa v bodoce poskusal izbrskat potrebne informacije za kaksen manjsi oris dogajanja v stenah nad Kokro.

Pozabljeni biseri

Tone Škarja, petek, 26. marec 2004, ob 07:46

V območju A in B na Kalški Greben (ne Goro!) sem sam plezal že pred manj kot 10 leti, še prej so plezali Kranjčani (Zaplotnik, Štremflja), pa tudi pred njimi je morala biti stena že preplezana, saj je v dobrih snežnih razmerah idealna. Sam sem izstopil prvič kakih 30 m levo (vzhodno) od vrha, drugič pa skoraj naravnost nanj. Obakrat sem do vstopa prečil s Kokrskega sedla poševno navzdol, kar je bilo v trdem in delno ledenem snegu kar naporno, zato pa sem bil čez Kalce potem hitro pri avtu v Bistrici. Kalška gora je tisti greben, ki se vleče nad Kokrskim sedlom, Greben je pa gora zahodno od nje. Imeni sta res zavajajoči.

Pozabljeni biseri

Slavc Rožič, četrtek, 25. marec 2004, ob 11:31

Smer levo od Prontarske sta prva plezala Filip Bence in pokojni Jože Rozman, zato se smer tudi imenuje Be-Ro.

Po sliki sodeč pa je prva smer plezana v območju Smeri v škrbino in Novoletne. Bolj točne podatke pa bi lahko dal eden boljših poznavalcev te stene Željko Perko.

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Jani Bele, četrtek, 25. marec 2004, ob 07:23

Na del pisanja, ki obravnava vzgojno literaturo:
Kot avtor priročnika Proti vrhovom sem bil zelo ponosen, da je bila knjiga v nakladi 2000 izvodov razprodana v treh letih. Z vso zagnanostjo sem se lotil zbiranja popravkov in novosti, nakar sem s strani Planinske založbe (zaenkrat res le neuradno) zvedel, da ponatisa ne bo. Priznam, da sem bil šokiran.
Ampak na stvari glejmo raje z vesele plati. Svojim tečajnikom dajte v roke knjige kot so Posušeni rožmarin, Lotosov cvet in podobne, ki že desetletja polnijo klet PZS.
Širite vendar planinsko misel - pa kakšna vzgoja neki.
Z rahlo grenkobo vas pozdravljam Jani Bele

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10294 | Stran 511 od 515 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker