Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Avtor odstranjen, petek, 9. april 2004, ob 07:11

Upam, da boste razumeli, kaj pomeni, da Talumova poraba predstavlja 14,4% vse slovenske porabe električne energije.

http://www.finance-on.net/show.php?id=71095
http://www.talum.si/slo/index.html

Če bi ga zaprli, bi se samo s tem za toliko znižala energijska intenzivnost slovenskega gospodarstva, saj k celotnemu slovenskemu BDP ne prispeva veliko. Talum sam pokuri 70% slovenske polovice proizvodnje NE Krško (1742 GWh od 2478 GWh) oziroma 65% lanske proizvodnje električne energije vseh hidroelektrarn (1742 GWh od 2650 GWh).

Da povemo drugače. VE Volovja reber, Vremščica in Selivec skupaj (3 VE s skupaj 142 vetrnicami - si jih znate predstavljati na kupu, vsaka je visoka 100-120 metrov?) letno ne bodo proizvajale niti 300 GWh energije. Zdaj si pa izračunajte, koliko VE bi TEORETIČNO rabili samo za Talum. Jaz sem izračunal cca. 20 takšnih VE za pogon socialistične "tovarnice" na fotkah spodaj. Za nenormalen skok porabe električne energije v letih 2002-2003 ima največ zaslug zagon nove elektrolize in novih peči v Talumu v letih 2002 in 2003.

Vetrnice na primorskih hribih se bodo vrtele za izvoz električne energije v Italijo (se splača) in drago proizvodnjo poceni aluminija v Kidričevem.

http://www.talum.si/slo/index-podjetje.html

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Primož Auersperger, petek, 9. april 2004, ob 06:14

Edini način za zmanjšanje emisij CO2, ki smo ga kot del EU dolžni upoštevati, je gradnja dodane jedrske elektrarne, naj se sliši še tako "nesimpatično". Problem pri tem predstavlja lokacija, sedanja lokacija v Krškem je neprimerna zaradi premajhnega toka reke Save, posebno ko je suša in se elektrika najbolj rabi. Tako da je verjetna alternativa le Drava.
Vetrnice so pa le nadomestek smrdljivih agregatov po planinskih kočah.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Marko Gorišek, četrtek, 8. april 2004, ob 16:14

Dragi gorniki, že leto je naokoli od naših prvih reakcija na ta poseg v prostor. Verjamem, da nas ima večina že dovolj, pa vendar naj naštejem par dejstev:
- ko smo minuli petek bili na razgovoru pri Kopaču, je ob istem času Elektro Primorska organizirala okroglo mizo (le naključje, Kopač si za nas ni vzel časa)
- cel projekt Vetrnih farm so investitor in oblastniki pripravili brez javne diskusije mimo strokovne javnosti in je v sklepni fazi
- naš župan (Il. Bistrice) je obljubljal do 5 delovnih mest po stebru kljub temu, da ni predvideno niti eno
- lokalna oblast prepričuje ljudi, da tam na Volovji reberi ni nič (nič, kaj?), kar pomeni, da škode ne bo nobene, saj je to ničvredna kraška zemlja (beseda našega župana Šenkinca)
- te kraške obronke so oblastniki najprej nameravali zaščititi (park Snežnik), sedaj jih žrtvujejo
- ob cca 40% izvozu el.energije mislijo za dodatne 3% uničiti prav vse primorske obronke in poseči v selitvene koridorje še zadnjih velikih ujed
-malo ljudi se zaveda, da če jih ne ustavimo, bomo v bodoče, ko bomo šli v Paklenico ta poseg gledali od Postojne dalje na naših obronkih, na Učki, Rabu, Pagu, Velebitu.....
-največja laž, je pa sklicevanje na Kjotski protokol, VE so samo sistem za molzenje našega denarja, saj naši distributerji izvažajo kilovatno uro po cca 6 sit, mi bomo pa plačevali el. iz VE po 12-14 sit
- investitor in lokalna oblast nam kljub večkratni zahtevi niso predočili meritev veternih potencijalov, kljub temu, da se nanje cel čas sklicujejo
- ali sem paranoik, ali pa so vsi ti predvideni posegi v Triglavski park, park Sečoveljske soline, park Škocijanske jame, načrtovani park Snežnik..... le slaba šala

Te dni bo Kopač postavil naš vrat na tnalo, če se upognemo, je pa od nas odvisno!

LP Marko Gorišek

http://www.sneznik.net/peticija/

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Iztok Ipavec, četrtek, 8. april 2004, ob 13:44

Lep pozdrav

K pisanju me spodbudila Ovčakova pripomba in bližina ljudi, ki vodijo projekt izkoriščanja vetrne energije.
Globalizacija. Da.
Kot strojnik-energetik in gorski vodnik bi rad dodal k diskusiji izkušnje, ki sem jih doživel in preževečil v času mojega življenja na slovenski zemlji. Veter piha in dobro je vedeti kam piha. S...... proti vetru je lahko prirojena navada in jo moraš s trdovratnim delom poskušati odpraviti in začeti izkoriščati njen potencial v posvetne zadeve. Tako nas učijo. Razno razni. V osnovi pa je življenje zelo enostavno. No?
1. tč: pred leti sem naletel na zaščitnike redkih vrst ptic, ki smo jih plezalci odganjali iz plezališča Lijak pri Novi Gorici. V postopku razširjanja plezališča sem, kot takratni načelnik AO osebno šel skozi absolutno uraden postopek pridobivnja dovoljenja za takšen poseg v naravo. Začel sem ga na zavodu za naravno in kulturno dediščino v NG. Prav v tem času se je terminsko prepovedalo tudi plezanje v veliki osapski steni zaradi gnezdenja ogroženih vrst ptic. Bil je to čas, ko so začeli novonastali strokovnjaki (v tem primeru ornitologi) opravičevati svoj obstoj in prav je tako. Vendar, vsakokratno plezanje v Lijaku (tudi v prepovedanem času) je bilo zelo smešno. Še posebej v nedeljo. Takrat so npr. ljubitelji modelarstva nažigali dvotaktne motorčke na 20000 rpm do nezavesti, jadralni padalci so vriskali od veselja in pozdravljali nas plezalce na trdih tleh, češ "lejte nas, mi smo mali poseg v naravo, ne pa vi na Zemlji, vzdignite se že enkrat .." Tako to izgleda. Nato so začeli izdelovati viadukt Črni kal, ponos slovenskega gradbeništva in prepovedali plezanje v času miniranja. Ptiči so že itak odšli na začasno delo v tujino, kjer je boljši zrak in spoh je vse iber.
Rezime: tisti, ki zares ščitijo ptiče in druge živalske ter rastlinske vrste smo lahko samo ljudje, ki zahajmo redno v naravo in s svojo čutnostjo in pridobljenim znanjem poskušamo razumeti kaj se dogaja okrog nas in z našim vedenjem ne ogrožamo lastnega, kakor ne drugega življenja. Ko so v ozadju velike investicije in nameni globalnih koorporacij so v prvih vrstah japiji in drugi kratkomiselnki z nalogo (ki se je navadno niti ne zavedajo) zmesti človeške množice, da zameglijo končni cilj Velikega brata. Moje mnenje je, da pravkar poteka ta faza investicije. Ali jo lahko zaustavimo?

2. tč: Po nekih podatkih naj bi instalirane vetrnice na snežniškem robu (ne me držati za besedo pri poimenovanju) povečale slovensko prozvodnjo za 3% slovenske proizvodnje elektrike. Živim v vetrovnem področju in lahko z gotovostjo trdim, da je veter na Primorskem zelo spremenljiv naravni pojav. Včasih piha za znoret in samo čez nekaj trenutkov je lahko njegova moč pol manjša. Postavlja se mi vprašanje smiselnosti postavitve vetrnih elektrarn na takem območju. V poletnem času je vetra veliko manj kot pozimi. Koliko časa so investitorji opravljali meritve vetrnega profila? Tega noben ne izda. Govori se samo o nekih procentih in predpostavkah in smiselnosti postavitve vetrnih elektrarn. OK. Trend je v obnovljivih virih energije, Slovenija je z gozdovi preraščena dežela. Mislim, da imamo isti potencial (verjetno mnogo večji) v biomasi, kot pa v izkoriščanju vetra, še posebej zaradi prej omenjene lastnosti burje. V tem sektroju bi pridobili zagotovo več delovnih mest, kot pa z vetrnimi elektrarnami.
Poleg tega imamo precej zastarele tehnološke postopke v raznih industrijskih panogah in bi s posodobitvijo le teh zagotovo dobili 3% vračila energije v omrežje.
In če bi začeli npr. izvajati nacionalni program "Živeti skromno" bi dobili še dodatnih 5% energije. Nesrečo imamo v tem, ker smo se vključili v družbo globalnih po industrijski revoluciji in svoje vizije nimamo kam z odvečno energijo. Jo je treba pač kupiti.

Čudna zanka. Dajmo raje združiti moči in dati vsak svoj del znanja in ne delati razlik med istimi predstavniki naše vrste. Človeške.

Lep dan v upanju na iniciacijo "buene enerhije"
Iztok Ipavec

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Matjaž Šerkezi, četrtek, 8. april 2004, ob 13:22

Odgovor na Vaš dopis
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Spoštovani!

Naslov vašega dopisa je obetal zelo široko razpravo na temo vloge, zlasti pa delovanja KA. Vendar se je posvetil le dvema konkretnima stvarema:
-razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinistk ter
-problematiki Alpinistične šole in knjige Proti vrhovom.

Pa pojdimo po vrsti.
Nekatere stvari bo lažje razumeti če spomnimo, da je bila KA do lanske pomladi brez načelnika KA. Ena oseba v vlogi v.d. načelnika KA ter načelnika PZVA je istočasno skrbela še za kategorizacijo. Na to dejstvo nihče v Sloveniji ni reagiral. En človek težko vse postori. Na spomladanskem občnem zboru ste načelniki odsekov izvolili za novega načelnika A. Štremflja, kot dodatna člana pa P. Mežnarja ter J. Bevka. Celotna KA je dobila veliko novega zagona, kar se vidi tudi pri delu KA, ki pa ga žal ljudje premalo poznajo. Veliko energije pa je bilo izgubljene že na začetku (prav v jeseni, ko naj bi že razmišljali tudi o najuspešnejših), ko se praviloma največ spremeni in naredi, ker smo se prerekali o delovanju PZVA, kdo bo novi načelnik... Ostalo je pri starem in še sedaj nimamo aktivne PZVA, ki je ena ključnih podkomisij KA. Zato mora KA na svojih sejah redno obravnavati tudi teme, ki sodijo v pristojnost PZVA. Preveč raznovrstnega dela pa škodi učinkovitosti KA tudi na področjih, ki jih navajate.

1.Razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinistk
Pravzaprav se v večini dejstev, ki jih navajate strinjamo: da je to priložnost za promocijo alpinizma, pokazati javnosti, sponzorjem in državi kaj počnemo.Strinjamo se tudi, da ima vsakdo pravico zavrniti naziv najuspešnejšega ter da to ni problem KA. Problem nastane šele v točki, ki jo navajate: "saj so že promocije posameznikov odmevnejše in bolje pripravljene od promocij, ki jih organizira KA …". Vedno, pa naj je izbor opravila zame najbolj kompetentna ekipa PZVA (če odmislimo ali izničimo lastni interes) ali preko anket AO-ji ali kombinacija obeh, vedno so bili z izidom nezadovoljni posamezniki. In ko gre na eni strani za močno izražen osebni interes na drugi pa za ljudi, ki delajo prostovoljno ter za organizacijo alpinistov žrtvujejo svoj prosti čas in sredstva je jasno, kdo se prvi umakne iz dvoboja. In četudi se ne umakne, grenak priokus ostane. Organizacija in izbor ter odzivi in kritike so bili vse slabši in hujši. Razglasitve najuspešnejših so se večkrat obrnile v antipropagando, predvsem za alpinizem. Zato se je KA odločila, da pošteno razmisli o načinu izbora najuspešnejših, ki bi bil najbolj objektiven. Hkrati pa si izbori položaj, da bo lahko odločno branila sprejete odločitve. Tisto o odmevni prireditvi in vseh medijih, pa je za povprečnega organizatorja nemogoč dosežek, ki običajno ne seže veliko dlje od ustaljenih oblik obveščanja javnosti. (Večer, Delo, Gore…ljudje, PV…), TV ali kaj podobnega je skoraj že utopija.

"Osebne poglede, frustracije, komplekse in nesposobnost", pa se v diskusijah in pogovorih uporabljajo, ko pride vse skupaj na že zelo nizko raven in so največkrat kar lastnost pišočega-govorečega. Vsaj glede teme, ki ste se jo dotaknili, da nimamo alpinistične revije. Še kakšne druge revije v Sloveniji nimamo, ampak to je najbrž težava s katero se srečuje vsak majhen in finančno omejen trg. Če je interes dovolj močno izražen revija bo, če ne pač ne. Veliko se tu ne da storiti. Razgledi so propadli v trenutku, ko se je pojavil Grif in vsi so bili veseli, po Grifu je bila revija I-gore, pa je šla k vragu, še preden je dobro zaživela. KA kaj dosti ne more storiti, zlasti pa ne zalagati denarja. Dejstvo pa je, da alpinisti precej pišemo v Planinski vestnik ter v druge sorodne revije ali priloge. Pripravljamo internetno stran, ki bi vsaj delno nadomestila izpad alpinistične revije. Pišoči to problematiko dobro pozna in lahko kot bivši član uredniškega odbora PV veliko naredi, da nas ne bodo izrinili še iz vestnika (v zadnjih številkah je moč zaslediti pripombe ne temo preveč alpinizma in premalo pesmi).

Naj zaključim. Sklep KA je bil, da letos podelitve ne bo zaradi zgoraj omenjenih dejstev. Letos bi bila edino v primeru, da odkrijemo čarobno formulo po kateri nihče ne bo nezadovoljen.

2.Založništvo
KA v zdajšnji sestavi je že imenovala ekipo (koordinator R. Robas ter U Samec, J. Bevk), ki bo uredila Slovenski alpinizem za manjkajoča leta 2001, 2002, 2003. Upam, da se boste zlasti odseki pri prodaji izkazali, saj je glavni očitek založbe PZS, da ležijo v kleti še neprodani izvodi prejšnjih let. KA je tako morala pripraviti celotno strategijo prodaje zbornika preden so odobrili tisk. Zborniki (trije) torej bodo še letos.
Glede knjig Alpinistične šole in Proti vrhovom.
Založba PZS tiska knjigo Nevarnosti v gorah in smatra, da je to dovolj za nas. Odločno pravijo, da še AŠ in Proti vrhovom ne bodo tiskali. Gotovo bo potrebno najprej združiti te knjigi v eno: malce dopolniti Proti vrhovom in dodati katalog znanja, kot je že bilo govora na izpopolnjevalnih seminarjih za AI. Dogovori potekajo, vendar je stališče PZS zaenkrat neomajno. Če ne bo šlo drugače, bomo iskali tudi druge rešitve vendar knjige, kot trenutno kaže, ne bo do začetka leta 2005. Splošno stanje PZS je pač katastrofalno.
V zvezi s temo založništvo smo tudi veliko govorili o pokrivanju slovenskih sten (zlasti Julijci) z vodnički in načinu kako ljudi stimulirati k pisanju le-teh, a konkretnih sklepov še nismo sprejeli.
In še bolj konkretno!
Uredniški odbor se je preko KA odločil, da ne bo šel v ponatis priročnika Proti vrhovom in o tem ni obvestil ne avtorja in ne KA, katere je to osnovna literatura za izobraževanje alpinističnega kadra. Prav tako se še vedno pričakuje odgovor na prošnjo za dodelitev sredstev za novo alpinistično šolo, ki je bila na uredniški odbor poslana v mesecu novembru in katere okviri so bili dogovorjeni na inštruktorskem seminarju, 19.10.2003 na Kališu. Razlog je, da se je uredniški odbor na podlagi ne vem česa in preko KA odločil, da gre v prevod knjige Pitta Schuberta – Nevarnosti v gorah, ki pa je žal že 10 let stara knjiga in prav tako ne nudi tistega kar mi potrebujemo v izobraževanju novih alpinističnih kadrov. Uredniški odbor je celo dobil v ponudbo Janija Beleta, da napiše slovensko knjigo o nevarnostih v gorah, pa je bil zavrnjen s strani uredniškega odbora, katerega načelnik ne želi, da kontaktiramo z njim preko telefona ampak samo s prošnjami, na katere pa ne odgovarja. Na koga potem leti črna pika in kdo je grešni kozel, KA ali Uredniški odbor?!

Za zaključek.
Veseli smo vsakih pripomb, če so le te konstruktivne in vodijo k izboljšanju delovanja naše alpinistične organizacije. Pravzaprav vaše pismo je tako, vendar pa si želimo, da bi v dogovoru s KA tudi sposobni posamezniki in odseki naredili kakšen manjši ali večji projekt, ki bi bil namenjen vsem slovenskim alpinistom in ne zgolj posameznikom ter tako pomagali utrjevati ugled KA in vseh alpinistov. Največkrat je žal tako, da AO-ji in posamezniki pljuvajo po KA, kot ne bi bili tudi sami člani te iste organizacije. Kdo je tisti, ki reže vejo na kateri sedi pa upam, da vsi vemo.


Lep alpinistični pozdrav!

Vaša KA

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Andrej Lavrenčič, četrtek, 8. april 2004, ob 11:52

Mogoče so res "skromen poseg v naravo", toda ali je ta poseg tudi upravičen?

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Avtor odstranjen, četrtek, 8. april 2004, ob 03:37

Odgovor na Filipovo vprašanje je pozitiven. Naslov je bil v narekovajih, saj gre za izjavo dr. Petra Novaka, strojnika, ki se morda razume na termodinamiko parnih strojev, že delovanje elektroenergetskega sistema pa mu je čista španska vas. Njegovega poznavanja biologije, varstva narave ipd. rajši ne bom omenjal. Smo že imeli opravka z njim. Lani smo mu dokazali, da ne ve niti vrednosti energijske intenzivnosti slovenskega gospodarstva, kar je zanj prava blamaža. Pa nam je zelo zameril. Včasih so rekli, le čevlje sodi naj kopitar.

Poravnati stare dolgove

Iztok Snoj, torek, 6. april 2004, ob 16:07

Držim pesti
----------------
za Jožeta Šepica - ker brez njega verjetno odprave ne bi bilo
za Marjona, Andreja in Marijo - za srčne ljudi še posebej
za Miha in Matijo - prav tako
za Damijana - čim manj dela in tem več užitkov.
-----------
Srečno!

Poravnati stare dolgove

Boštjan Virc, torek, 6. april 2004, ob 15:28

Simon, tudi sam se podajaš na pot gorskega vodništva in mislim, da je tu logika jasna. Očitno si je Šepic v življenju ustvaril pogoje, da najame vrhunskega vodnika (Štremflja) tudi za ture, ki so mnogim alpinistom nedosegljive, ob tem pa si je sposoben financirati tudi ostale stroške in pridobiti sponzorje. V tem ne vidim nič slabega. Novinarka Dragica Manfreda pa pač ni alpinistka in krepko dvomim, da so na novinarski konferenci uporabili besede "PONAŠA SE" z Eigerjem in Matterhornom", ampak se je takšna dikcija njej zapisala. Dokler Šepic ne zajeda fondov PZSja in ne krati dostop do osemtisočakov "pravim alpinistom", pa me ne moti in mu želim veliko užitka na odpravi. Tudi sam bi se odpravil, če bi imel dovolj denarja in se čutil psihofizično dovolj močnega. Vsak po svoje. Živela demokracija.

Poravnati stare dolgove

Simon Slejko, torek, 6. april 2004, ob 13:31

Ne morem si kaj, da ne bi dodal ... Šepic se res ponaša z vrhunskima dosežkoma.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Ivan Jurkovič, torek, 6. april 2004, ob 11:45

Da, tudi v tiskani in elektronski izdaji Dela je naslov prispevka zapisan v narekovajih.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Filip Vidmar, torek, 6. april 2004, ob 10:48

Je bil naslov »Vetrnice so skromen poseg v naravo« v narekovajih tudi v Delu?

Nazaj v Narodni dom

Franci Savenc, ponedeljek, 5. april 2004, ob 09:22

Tudi ta članek je bil tako v tiskani kot spletni objavi časopisa prvoaprilsko obarvan: besede Slovenija, slovensko … so bile npr. nadomeščen s Slovaška, slovaško … Naša poobjava pa je bila skorigirana.

Dodati pa velja še sporočilo Dušana Jelinčiča, ki se nanaša na zaključek prvega odstavka, ki je pod naslovom Naskok na osemtisočake: Informacija o letošnje Everestu je bila razumljena napačno. Povabljeni smo bili res vsi, toda odšla sta lahko le Canestro in Tossutti (29.03.-04.06.).

Orientiralo se je 31 ekip

Franc Prelog, četrtek, 1. april 2004, ob 12:28

Tudi v Planinski orientacijski ligi Podravja in Pomurja smo že imeli 2 tekmi, več o tem na Prelog.org. Pričakujemo tretjo tekmo v organizaciji PD Ruše na Arehu dne 17.04.2004.

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Tone Škarja, torek, 30. marec 2004, ob 15:41

KA je od alpinistov voljena komisija in mimo nje ni drugega naslova.
Potreba in priprava vzgojne literature je stvar KA in nikoli ne bo kak UO PZS preprečil njenega izida, kot tudi ne bo on študiral in pripravljal, kar alpinisti potrebujejo.
O oblikah izbiranja naj-naj alpinistov, plezalcev, ekstrem-smučarjev, suho-orodjarjev itd. obeh spolov bi se dalo razpravljati in splačalo vprašati Savenca, ki je sodeloval pri bistveno bolj simpatičnih oblikah izbora, kot pa so bile poznejše - ki so same sebe privedle v sedanji klinč.

Seveda pa prosim, da se vzame tole moje "nakladanje" za povsem neobvezno, ker se nikakor ne štejem za vrednega popljuvanja s strani nestrinjajočih.

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Franci Savenc, torek, 30. marec 2004, ob 13:40

1. Tudi na našem odseku se srečujemo s težavami pri izvajanju alpinistične šole. Začeli smo jo že v jeseni in sedaj ko bi morali tečajnikom dati v roke potrebno literaturo, ki je zajeta v vpisnini, je ta na žalost pošla. Pomagali smo si tako, da smo si jo izposodili v knjižnicah deloma pa kopirali, slednje pa je verjetno prepovedano.
2. Podobno kot avtor pisma, tudi mi smatramo, da je prireditev za razglasitev najboljših alpinističnih dosežkov potrebno izvesti.
3. Kaj je z alpinističnim klubom ? Zakaj se ničesar dogaja ?

Verjetno je še kaj vprašanj na katere bi morala razlago podati Komisija za alpinizem in to čim prej, da ne bo prepozno.

Andrej Napotnik,
načelnik AO PD TAM

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Gorazd Pozvek, torek, 30. marec 2004, ob 09:17

Lep pozdrav vsem!

S pisanjem Borisa se popolnoma strinjam in prav čudi me, da na samo temo ni nikakršne reakcije s strani ostalih. Prav bedno je že tole, kar se dogaja okoli promocije alpinistične dejavnosti. Enkrat smo že malo kritizirali našo krovno organizacijo, sedaj pa na tak način, da KA ni sposobna organizirati izbora in razglasitve naj alpinistov, še sami sebi pljuvamo v skledo. Jasno je, da če sami nič ne naredimo, da ne moremo zahtevati od PZS, da bo pa ona kaj bolj dejavna. Res ne vem, čemu imamo KA, ali le zato, da si v glavnem malo med sabo potalajo sredstva, ki pridejo za alpinizem. Ob tako kratkovidnem delu, bo tudi teh denarcev vedno manj. Mislim, da je potrebno izbor vsekakor izvesti. Če sami niso tega sposobni narediti, pa naj se poišče izvajalec, ki bo to znal narediti in se mu za to tudi nameni del sredstev.

Prav tako pa je pod vsako kritiko, da na PZS niso sposobni ponatisniti strokovne literature, ki jo v AO-jih in klubih nujno potrebujemo. Ne vem kaj se našo vrli možje in žene potem dogovarjajo na rednih seja upravnega odbora, če še za pogoje vzgoje kadrov ne znajo poskrbeti. Upam, da bo pismo, ki ga je Boris napisal, vsaj malo prebudila odgovorne na PZS, predvsem pa tudi malo potrkala na vest članov KA, da bodo kaj naredili v nakazani smeri.

Čista poezija

Tone Škarja, ponedeljek, 29. marec 2004, ob 14:34

Vse čestitke, posebno za Kemperle - Murovec, ki je delo Pavla Kemperla, mojega duhovnega spodbujevalca v alpinizmu. On je največ "kriv," da sem se pravi čas spravil na Dolgi hrbet . Prav te smeri pa sva se pozimi pred kakimi 20 leti lotila z Metodom Humarjem, a žal iz mešanih, torej ne prav resnih razlogov odnehala pod zgornjim, strmejšim delom in sestopila po poševni gredini levo navzdol na Ledine. Razmere so bile namreč podobno odlične, kot jih je opisal Matej.Stene nad Ravensko Kočno imajo od vseh Kamniških daleč najbolj zaresno zimo

Gorski vodniki o vodenju na črno

Andrej Rožič (Bohinj), nedelja, 28. marec 2004, ob 18:59

Sem kar nekaj časa iskal po raznih dopisih in obvestilih PZS pa še vedno nisem odkril, kakšnega popusta sem kot član PZS deležen, če za turo najamem GV? Ker sem bil ves dan na soncu, sem mogoče zgrešil med vsemi popusti, ki jih prinaša članarina pri naši zvezi.
Lep pozdrav!
Andrej

Regijski park, ki bi se raztezal v Avstrijo?

Primož Auersperger, nedelja, 28. marec 2004, ob 18:09

Več anarhije, kot jo najdemo v Kamniških alpah, je težko najti drugje.
Primer: pozimi divjanje z motornimi sanmi.
poleti: izkop gramoza v Matkovem kotu (vsaj pred parimi leti).
Upajmo, da ni za karšenkoli varovan predel okolje že preveč degradirano.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10280 | Stran 510 od 514 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker