Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Erik Švab nadaljuje s projektom

Andrej Brvar, petek, 28. maj 2004, ob 13:10

Erik Švab piše, kako ne tako daljnega leta 1998 ni bil dovolj slovenski, da bi že izglasovan naslov slovenskega alpinista tudi dobil.

V izogib potvarjanja dejstev navajam zgolj izjavo, ki sem jo dal takrat Valu 202 ob aferi razglasitev alpinističnih dosežkov 1998:
"Zaplet, ki neupravičeno odmeva v javnosti, je nastal potem ko je Podkomisija na prvem nesklepčnem sestanku oblikovala predlog. Ker je bila seja nesklepčna ni mogla sprejeti nobene odločitve; nekaj prisotnih članov je zgolj oblikovalo predlog za potrditev. Ko je ta predlog pricurljal med alpiniste je sprožil val reakcij in odmevov. Iz meni neznanih razlogov se je začelo potiskati v ospredje formalne razloge, ki da ovirajo uveljavitev tega predloga. To preprosto ni res in je daleč od resnice. Žal mi je škode, ki je bila nedvomno storjena vpletenim. Diskusija, ki je normalna pri vseh žirijah, je ušla v javnost.

Slovenski alpinisti in njih vzponi so bili v tem desetletju že večkrat omenjani med najboljšimi dosežki na svetu. Merila za najboljše dosežke, ki jih uporablja svetovna alpinistična javnost, moramo uporabljati tudi doma, če želimo ohranjati stik z elito in verodostojnost svetovne sile. Zato je potrebno povedati, da se svetovni alpinizem ne dokazuje in potrjuje na Madagaskarju. Poligoni ki so pod drobnogledom so v Himalaji, Alpah, Južni Ameriki."


Izleti in obvestila

Franc Prelog, četrtek, 27. maj 2004, ob 16:04

13. Pohod po Haloški planinski poti je predstavljen na Fun-business.org in
strani PD Ptuj, v rubriki Aktualno.
Vabljeni!

V Himalaji pogrešan Slovenec

Franci Savenc, četrtek, 27. maj 2004, ob 09:31

Dobili smo kar nekaj opozoril, da so v tem članku napake, nihče pa tega ni dal v Pripombe. Ne moremo ga popravljati, če je poobjava, zato le opozorilo: ni Daugiri temveč Daulagiri (po angleško Dhaulagiri) in Jože Šepič na fotografiji odprave ni tretji z leve (to je zdravnik Damijan Meško) temveč drugi.

Erik Švab nadaljuje s projektom

Bojan Leskošek, sreda, 26. maj 2004, ob 20:48

To, da je projekt 12x8a+ deležen tolikšne publicitete (objavljen je celo na uradni strani KŠP) se mi zdi bolj problem uredniške politike (ali neznanja), kot pa problem Erika Švaba. Če se je katerikoli od sponzorjev, ki so navedeni na koncu članka odločil za sponzoriranje zaradi Erikovih (športnoplezalnih) dosežkov, to ni dokaz kvalitete teh dosežkov, ampak umetnosti blefiranja. In to zelo prefinjene umetnosti, kajti v športnem plezanju v naravi je mnogo teže blefirati kot npr. v alpinizmu (v tekmovalnem šp. plezanju pa skoraj nemogoče). Če pustimo ob strani kakšne moralne zadržke (ki tako niso več "v modi"), lahko tozadevno Eriku samo čestitamo :-)

Spontani "projekt" 11x8*b* (med njimi jih je bilo tudi več 8b+ in prvenstvena Eagles) je že pred desetimi (!) leti uresničil Vili Guček. V letu gospodovem 2004 vrhunski plezalci, ki jim ni uspelo preplezati 8a+ *na pogled*, lahko rečejo, da so imeli slab dan. Patxi Usobiaga je v enem samem mesecu na pogled preplezal 4 smeri 8b+...

Erik Švab nadaljuje s projektom

Tomaž Košir, sreda, 26. maj 2004, ob 16:32

Pozdravljen Erik,

ne strinjam se s stališčem tvojih (in še čigavih) sponzorjev, da slovenski mediji niso vredni sponzorskega denarja. Internetno pojavljanje je pač težko ovrednotiti, ampak tiskani mediji so na lokalni ravni za nekega proizvajalca / prodajalca opreme lahko zelo dobra reklama. Še posebej, če se v njih na fotografijah brandiran pojavlja znan "lokalni" športnik (z lokalnim ne mislim na kvaliteto, pač pa območje največjega delovanja), ki povrhu vsega ob svojih dosežkih poskrbi še za seznam sponzorjev v tekstu. Skozi mednarodne revije sponzorji ciljajo na široko razpršen doseg, ki pa v primeru, da nisi res velika mednarodna zvezda, niti ni tako zelo učinkovit, kot dobra objava v nekem slovenskem mediju, ki tvojo z logotipi okrancljano podobo prodaja na področju kjer te vsi plezalci poznajo ter se marsikateri po tebi in tvoji opremi tudi zgleduje. Navsezadnje svoje izdelke večina prodaja tudi v sloveniji ali pa vsaj Slovencem. Za še tako veliko podjetje pa je vsak kupec dragocen.

Sam na našem področju skrbim za stike z javnostjo velikega mednarodnega podjetja, ki veliko energije in sredstev posveča ravno podpori outdoor športov in športnikov, ter se zelo dobro zaveda pomena lokalnih medijev. Izdelane imamo celo ločene strateške usmeritve za golobalni in lokalni nastop, zato težko verjamem da se veliki proizvajalci plezalne in alpinistične opreme pomena lokalnih medijev ne bi zavedali. Morda takšna stališča le igrajo, da tako prihranijo kakšen evro. Škoda...

lp, Tomaž

Urejanje statusa GRS Slovenije

Andrej Brvar, petek, 21. maj 2004, ob 13:23

Zakaj pa jim ne bi prisluhnili. Tihemu odklapljanju in trganju vsebinskih vezi od planinske organizacije smo priča že vsaj deset let. Če so bili nekdaj gorski reševalci eni od nosilcev vzgojnoizobraževalnega dela v planinskih društvih in PZS je danes temu tako le še v redkih primerih. Organizacijsko shemo, ki jo sedaj predlagajo, jim je že pred leti risal njihov kolega, sicer visok predstavnik ene od političnih strank.

Z vstopom v sistem zaščite in reševanja se je gorskim reševalcem uredil finančni položaj kot nobeni drugi dejavnosti v planinski organizaciji. So edini v planinski organizaciji, ki se jim vsakodnevno ni potrebno ubadati z finančnimi težavami, pač pa se lahko povsem posvetijo svojemu delu. Tudi to je eden od razlogov za beg na svoje, ki se sicer skriva za argumenti o prepoznavnosti, težavah pri dokazovanju njihove humanitarnosti. Pregovor pravi: Z denarjem si zmaj, brez denarja črv. Bolje je, da ti zavidajo, kot da te pomilujejo.

Tudi Planinska zveza nosi del krivde za tak radikalen korak gorskih reševalcev. Namesto, da bi gradila in krepila avtonomijo ključnih dejavnosti, so reforme v tej smeri zastale in se danes utaplja v larpurlatizmu. Ker pa je današnji podpredsednik PZS, kot dolgoletni načelnik GRS tudi tiho kolaboriral s to idejo, je tale korak gorskih reševalcev verjetno pospremljen s tihim blagoslovom sedanjega vodstva PZS.

Protagonisti tega koraka bi se morali zavedati, da reorganizacija Gorske reševalne službe s tem še ne bo končana. Naslednji korak, ki bo sledil, bo izstavljanje računov za reševanja. Ko bo odpadla humanitarnost gorske reševalne službe bo GRS zgubila dobrih 50 miljonov prihodkov, ki jih danes dobiva prek Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Bodo pa verjetno izpad prihodkov FIHO nadomestile zavarovalnice, ki bodo poravnavale stroške reševanj za svoje zavarovance. Z osamosvojitvijo se bo začelo tudi krčiti število reševalcev. Vedeti je namreč treba, da tako veliko število reševalcev v postajah GRS ne narekujejo in opravičujejo potrebe reševalnega dela, pač pa so jih v preteklosti narekovale potrebe v planinskih društvih za vzgojne in preventivne aktivnosti. Dobrih 250 reševalnih intervencij na leto pač ne opravičuje 750 članskega moštva. Z zaračunavanjem storitev in krčenjem moštva pa bodo dani temelji za formiranje profesionalne GRS v kateri bodo našli mesto le mlajši in najbolj sposobni reševalci. Ta ekipa pa bo številčno dosegala komaj nekaj procentov današnjega moštva. Projekti za take rešitve so že narejeni in ležijo v predalih zavarovalnic in nekaterih gorskih reševalcev ter čakajo na primerne razmere. Vlak v to smer je že krenil.

Prva ponovitev Gamskov v Mangartu

Rado Miklavčič, četrtek, 20. maj 2004, ob 16:02

Razmere v Storžiču so kljub viskokim temperaturam še vedno ugodne. Z Robertom Hrvatinom sva danes (20.5.2004) zlezla Cankarjevo. Nad bivakom, kjer se smer odcepi od Kramarjeve, je treba malo povrtnariti po travi, rahlo neprijeten pa je tudi zadnji blatno skalni skok. Sicer pa super!

Hvala Ireni za namig!

LP
Rado

Prvomajski vzponi naših plezalcev

Bojan Leskošek, ponedeljek, 17. maj 2004, ob 21:43

Gorazd, hvala za pojasnilo.
Samo še ena pripombica: v vodniku, ki ga omenjaš ("ruska izdaja" je na http://baurock.ru/arco_route/a2.htm), je dolžina 35 m.
Bi bilo pa dobro v takih primerih (podaljšane variante sicer starejših, velikokrat plezanih smeri z ustaljenimi ocenami) pri poročanju dodati kakšno opombo.

Prvomajski vzponi naših plezalcev

Gorazd Pozvek, ponedeljek, 17. maj 2004, ob 21:07

Smer Bonsai v plezališču Massone je v plezalnem vodničku ARCO FALESIE avtorjev Diega Depretta in Margareth Eisendle ocenjena s 7c, kot je napisal Bojan, njena dolžina pa je 30 metrov. V novejši izdaji tega istega vodnička je pridana v oklepaju ocena 8a, vendar še ni upoštevano in vrisano, da je smer podaljšana kar za deset metrov in se konča čisto na vrhu stene. Sedaj je smer daljša celo od do sedaj najdaljše smeri v tem predelu -Abissi, ki je dolga 40 metrov. Smer je s podaljšanim delom tudi dosti težja, tako da zasluži oceno 8a, kot je napisano tudi v novejši izdaji plezalnega vodnička. To oceno so potrdili tudi plezalci, ki so jo plezali tiste dni.

Prvomajski vzponi naših plezalcev

Bojan Leskošek, nedelja, 16. maj 2004, ob 16:14

Smer Bonsai je ocenjena s 7c (IX-) in ne 8a.

Neformalen zbor alpinistov – Kamnik 2004

Tomaž Jakofčič, ponedeljek, 10. maj 2004, ob 08:56

Ni hudega a nisem izrecno omenil osemtisočake. Rekel sem le, da so nas lansko leto tujci najbolj prehiteli tam kjer smo bili nekdaj najboljši; v Himalaji.

Glede na trume slovenskih alpinistov, ki odhajajo(mo) v Azijo bi znalo biti letos bolje, ne?. Lep pozdrav !

Tomaž Jakofčič

Protest zaradi zaprtega Vršiča

Mire Steinbuch, četrtek, 6. maj 2004, ob 12:13

Glede na to, da Avstrijci svojo Großglockner Hochalpenstraße, ki je speljana preko 2500 m/nm visoko, odprejo že za 1.maja, in seveda pridno pobirajo cestnino, predlagam obupanim vrlim Trentarjem, da dajo vršiško cesto v najem Avstrijcem. Drznem si domnevati, da bodo oboji zadovoljni.

Morda pa se bo potem le zganil kdo od pristojnih in pristavil svoj piskerček, da bi vanj padlo vsaj nekaj cekinov.

Lep pozdrav,
Mire Steinbuch

Protest zaradi zaprtega Vršiča

Bojan Turšič, torek, 4. maj 2004, ob 13:22

Vršič bi med prazniki vsekakor moral biti odprt. Če je že bila kaka možnost plazenja, se to (zaenkrat samo v tujini) lahko uredi z kontroliranim (miniranim) proženjem le teh.
Če pa država nima interesa (turizem itd.) za razvoj Posočja, potem naj tisto področje razglasi za IZREDNO ogroženo in jim temu primerno namenja letno VISOKO odškodnino. In naj potem tamkajšnji prebivalci živijo na račun države, s turizmom pa naj se ukvarjajo za hoby (beri: žepnino).
Morda pa se rešitev ponuja sama od sebe:
Razpiše naj se referendum z zahtevo, da se razglasi Avtonomna pokrajina Trenta z glavnim mestom Bovec. Potem se najde nišo v evropski zakonodaji in se od tam črpa denar za razvoj turistične infrastrukture. Itd.....
Brez zamere in lep pozdrav, Bojan

Lukič še petič! Tokrat z Grmovškom

Rok Dečman, ponedeljek, 3. maj 2004, ob 20:10

Pa spet ŠTAJERCI... BRAVO...Najboljši smo...

Prva vetrnica bo na Volovji rebri

Avtor odstranjen, ponedeljek, 3. maj 2004, ob 10:18

Po doslej dostopnih informacijah je gospod okoljsko-energetski minister zaradi vetrne elektrarne ukazal "izrezati" Volovjo reber iz predloga območij Nature 2000. O obeh zadevah (VE in Naturi 2000) je odločala Vlada 29.4.2004, tako da nimamo še vseh dokumentov. Ko bo z Evropske komisije prišel račun za to balkansko svinjarijo, ga seveda ne bo plačal on.

Zagotovo ni slučaj, da se predsednik vlade te države piše Rop, okoljski minister pa Kopač. "Nomen est omen" (ime je pomen), so rekli včasih (Rimljani ali že stari Grki?), drži pa še danes.

Dajte si predstavljati, da bi se angleški mandatar pisal Robbery, okoljski minister pa Digger.

Lukič še petič! Tokrat z Grmovškom

Branko Ivanek, ponedeljek, 3. maj 2004, ob 10:14

Bravo naši! Najboljši ste...

Prva vetrnica bo na Volovji rebri

Ivan Pepelnjak, ponedeljek, 3. maj 2004, ob 08:25

Očitno sem zmeden ... kaj ni taista država pred nekaj dnevi razglasila tretjine Slovenije za varovana območja (Natura 2000)? Kaj ni Volovja reber tudi v teh območjih? Ali so morda vetrnice zdaj "obstoječe stanje", ki ga je treba vzdrževati?

Če lahko kdo prežene tole "upravno meglo" iz moje glave, bom zelo vesel.

Lep pozdrav,
Ivan

Uspešen začetek skalne sezone in nov projekt

Franci Savenc, petek, 30. april 2004, ob 13:41

To ni pripomba na avtorjev zapis, je na »Pripombe«

> Urednik, prosim razmislite o primernosti tovrstnih objav …

Dragi Tomaž, (*)
sem že davno, že precej prej, preden si se ti rodil. In mislim, da sem to že z objavami v časopisu Delo (pa ne le v Alpinističnih novicah, tudi v Planine in ljudje …) poskušal dopovedovati: prikazujem(o) dogajanje, dejavnosti … v kar najširših krogih, naj nam ne bodo mar le ekstremni dosežki.
S tako vizijo sem se lotil tudi mojega zadnjega projekta gore-ljudje.net: pripovedujmo kar največ o vsej naši dejavnosti pa tudi miselnosti, idejah in poskusih … pa bomo lažje doje(ma)li in prav vrednotili tudi ekstremne dosežke.
»Pripombe« k objavam pa smo namenili dopolnitvam in popravkom podatkov in miselnosti, ne pa omalovaževanju … kogarkoli.
P.s.: Se morda motim, je moja usmeritev preveč konzervativ, že presežena ...?!
Naj bo to zato tudi poziv, napišite kaj je narobe, kako naj bi bilo ... Polemiko o tem pa seveda spada v »Diskusije«.


Se oproščam, napisano bi seveda moralo biti: Matjaž

Uspešen začetek skalne sezone in nov projekt

Matjaž Jeran, petek, 30. april 2004, ob 09:38

Čestitam Eriku za izredne vzpone in mu želim, da uspešno zaključi svoj nadstandardni projekt!
Ni kaj strani gore-ljudje.si vsekakor vedo, kaj so kvalitetni vzponi in za kaj naj se namenja prostor!

Urednik, prosim razmislite o primernosti tovrstnih objav, naši mladinci podobne smeri plezajo na pogled že od leta 1998, pa naša dekleta prav tako!

Vsekakor pa sem navdušen nad izjemno zbirko Erikovih sponzorjev.
Ni kaj smetana zna uporabljati glavno oglaševalsko orodje, PR.

Pa živela leva scena, Matjaž

Odprte planinske koče

Franci Savenc, sreda, 28. april 2004, ob 16:00

Iz pisarne PD Nova Gorica so nam posredovali pismo, ki dobro ilustrira našo informiranost.



Zadnje tri dni smo skupaj z ostalimi planinci preživeli nekaj čudovitih turnosmučarskih trenutkov v vaši Koči pri Krnskih jezerih. Ture smo imeli na Lanževico, Mahavšček, Šmohor, Peske, Prag, Batognico, Krnska škrbina, Krn, Čez potoče, sem ter tja...

Ker so vsi, ki smo jih kakorkoli srečevali na poti od Savice dalje, Komne do Bogatinskega sedla začudeno zmajali z glavo, da Koča pri Krnskih jezerih vendar ni odprta (tudi naključni obiskovalci vaše koče niso vedeli tega in so bili pripravljeni na bivakiranje) sem poslal obvestilo na spletno stran gore-ljudje.net, ki je osnovna točka za te informacije (še bolj kot stran PZS). Urednik strani g. Savenc je info takoj objavil za kar mu lepa hvala.

Zanimivo, da tudi oskrbnica Koče pod Bogatinom ni vedela (?!) za to informacijo in je planincem, ki so želeli odriniti v to smer, dajala napačne informacije in jih žal prikrajšala za lepe trenutke.

P.s.: Vašemu oskrbniku Brankotu pa: kapo dol!

Andrej Manfreda



P.s.: Kočo pri Krnskih jezerih smo šele dodatno, po Andrejevem sporočilu, dodali na objavljeni seznam.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10216 | Stran 505 od 511 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker