Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Dryshit!

Gregor Šeliga, torek, 2. marec 2004, ob 21:24

Hja pa smo tam.

Vse ki, boste to brali, lepo pozdravljam.

Celo včlanil sem se v portal Gore in Ljudje. Kdo ve, morda bom nekoč v prihodnosti, celo v gore zašel.

Torej, kar malo presenečen sem ugotovil, da je Matej moje izjave, uporabil kot del koncepta v svojem članku.
Sicer je res kar sem povedal, ampak to še ne pomeni, da sem kompetenten za javno razpravo.

V prihodnje bom znane pisce člankov prej vprašal, a je to za javnost, al ostane med frendi.

Ker pa sem sedaj vpleten v to debato, bom podal izjavo za javnost in tiste, ki radi počnejo raznorazne vragolije po skalah.

Torej, vsak naj dela kar mu je fajn.

Vsi, ki radi drytolajo, pač naj to počnejo.

Vsi, ki me poznajo in mislijo da je bolderiranje bedarija, si pač to mislijo, še vedno bomo na koncu vsi šli na pivo in si bomo tam do jutra težili, kdo je kaj naredu, pa kdo je kej pametnega stisnal....

Ker nisem kopitar, tudi o čevljih ne morem soditi!

Šeli

Kralj planin

Mitja Pelc, torek, 2. marec 2004, ob 16:00

Tudi mene moti "packanje", ki se zadnje čase pojavlja na še zadnjih neokrnjenih vrhovih naših gora. Res ne vem, v čem vidijo "novodobni" Skalaši smisel in navdih (kolikor vem Tuma ni počenjal nič podobnega) za to početje in predvsem kdo jim je dal pooblastilo.
Očitno se mestni človek ne počuti dobro, če ni v bližini nobenih sledi "tehnike in napredka". Upam, da bo narava ali pa "sveta jeza" resničnega ljubitelja samotnih vrhov poskrbela, da bo ta navlaka sčasoma izginila.

V deželo na koncu sveta

Boris Strmšek, ponedeljek, 1. marec 2004, ob 15:19

Hja, tale sestavek je prišel dober mesec in pol prepozno v cajtng. Poleg tega je tudi fotografija povsem napačna - vzeta je iz Večerovega računalniškega foto arhiva, saj je z vrha Aconcague. Toliko, če se bi kdo slučajno preveč čudil v stilu "ja, kaj pa tale Strmina spet nekaj bluzi". Hvala za razumevanje!

Cochamo v Čilu

Franci Savenc, ponedeljek, 1. marec 2004, ob 10:29

Boris Čujić nas je opozoril, da smo napačno razumeli tisti del njegovega pisanja, kjer je navedel datum(e) plezanja prvenstvene smeri:
(26.-30.01.) preplezala 550 m visoko smer

Dejansko sta začela 26.01., preplezala 100 m in se potem zaradi dežja vrnila. 30.01. sta vstopila še enkrat in - v enem dolgem dnevu splezala do konca.

Urednik

Dryshit!

Blaž Grapar, ponedeljek, 1. marec 2004, ob 07:54

Jaz pa mislim, da prosto plezanje z cepini v rokah ne obstaja. A se vlečeš za klin ali pa za cepin, dejstvo je da se obakrat vlečeš za nek tehnični pripomoček. Preplezati neko klasično smer s cepini v rokah in brez uporabe nameščenih varoval je nekaj drugega. Ne prosta ponovivitev.

Trenta

Franci Savenc, četrtek, 26. februar 2004, ob 10:21

Avtor je novinar Mile Smolinsky, ki je tudi tisti, ki je pomagal najti mesto za spomenik, je sporočil Žarko Rovšček, ki je to izvedel od Franca Ceklina, ki se je z avtorjem tudi dopisoval.

Vstopnice za plezališča

Aleš Zdešar, petek, 20. februar 2004, ob 08:05

V vsem se strinjam z Vilijem. Šele ob branju članka sem začel razmišljati o problemih, ki jih on navaja. Misel na to, da bi za obisk plezališč in njihove bližnje okolice, kjer se nemalokrat da tudi prosto prespati (tudi v tujini je tako), predvsem pa uživati svobodo in mir, morali plačevati na nekakšnih vstopnih trafikah mi je tuja in me odvrača. Zato je predlog za nekakšno plačilo na državni ravni (v smislu KŠP) za urejanje vseh plezališč v obliki prispevkov klubov oz. organizacij vsekakor smiselna. Verjetno bi se lahko uredila tudi vsa tista plezališča, ki danes zaradi neurejenosti, nevarnosti, pomankanja sredstvev samujejo, čeprav so vredna obiska. Mislim, da moramo plezalci sprejeti odgovornost za svoje početje (opremljanje plezališč, obremenjevanje okolja - hrup, odpadki, avtomobili, ...) - spoznati moramo, da ima svoboda svojo ceno (odgovornost), saj prav zato sploh pojem svobode obstaja!

Hvala Vili

Druga tekma v tekmovalnem turnem smučanju Pokljuka 2004

Franci Savenc, sreda, 18. februar 2004, ob 08:37

Fotografije 2. tekmovanja v turnem smučanju na Pokljuki si lahko ogledate na Skirally.com

Srečno!
Jože Primožič

Kresal in Miškovič preplezala »Jožka«

Gregor Kresal, torek, 17. februar 2004, ob 19:39

Pravzaprav ni v članku nobene novinarjeve pisne napake. V prvem raztežaju - stropu, je bilo res zabitih 70 klinov. Včasih tudi po šest - sedem skupaj, ki so povezani v vago pomenili šele enega dokaj slabega. Da sem si od kolegov izposodil zadostno število "specialcev" sem potreboval skoraj dva meseca. Kar nekaj ur pa sem doma potem porabil zato, da sem jih zbrusil do rezila. Razčlembe v stropu so namreč zgolj nakazane. Bistvo pa je v ne-uporabi svedrovcev.

Kresal in Miškovič preplezala »Jožka«

Andrej Pečjak, torek, 17. februar 2004, ob 18:43

V članku je verjetno pomota, ki jo je "zagrešil" novinar. Za 30 m namreč ni možno porabiti 70 klinov - to pomeni 1 klin na 43 cm !!!! Verjetno je mišljeno 70 klinov v smeri.
Sicer čestitke obema za novo smer!

Bergant-Manfreda v Debeli peči: 1.zP

Franci Savenc, torek, 17. februar 2004, ob 09:24

Dolžan sem pojasnilo: Očitno se je Urban zatipkal, jaz pa pri prenosu v spletno obliko nisem dovolj pazil. Da ne bi poznala Čitinega pravega imena, mislim ni vzrok.
Od včeraj je popravljeno (s pripombo).

P.s.: Domnevam, da VELIKE črke v pripombi niso bile uporabljene namenoma; velja(lo je) namreč, da pomenijo v takih pisanjih kričanje...

Urednik Franci Savenc

Bergant-Manfreda v Debeli peči: 1.zP

Matej Meglič, ponedeljek, 16. februar 2004, ob 16:34

BORUT BERGANT PROSIM NE BORIS.

Lep pozdrav!

Zloba

P.S.pa čestitam za vzpon

Adijo pamet

Simon Slejko, ponedeljek, 16. februar 2004, ob 11:01

"The greatest climber in the world is the one having the most fun." - Alex Lowe

Himalaja na vrhu želja

Gregor Kresal, ponedeljek, 16. februar 2004, ob 10:44

Za škrata s fotografijo ob tem članku so krivi na Delu, kako jim je to "uspelo" pa ne vemo... Posnel jo je Aleš Laharnar, kaže pa vstop v veliki strop smeri Jožek, ki sva jo v Rzeniku pred kratkim preplezala z Dejanom Miškovičem.

Abre los ojos

Neda Podergajs, nedelja, 15. februar 2004, ob 04:51

Naj kot pripombo povem kratko zgodbo:

Dan po nevihti, se je po obali sprehajal mož. Valovi so na pesku pustili stotine morskih zvezd, ki so se sušile v soncu. Med njimi je opazil deklico, ki je pobirala zvezdo za zvezdo in jih metala nazaj v vodo. Nekaj časa je posmehljivo opazoval njeno brezplodno početje, ko pa ni prenehala, ji reče: »Samo čas zapravljaš. Ničesar ne boš spremenila.« Dekle mu osuplo vrne pogled, nato pa pograbi naslednjo zvezdo: »Povej to njej!« In jo zaluča.

Matej se je ob svojem poslu zaletel v izkoriščanje otrok – in reagiral po njegovo, oglaševalsko, demagoško, če hočete. Pa je to slabše, kot če bi stal ob strani, opazoval – in se posmehoval? Na njegov način je pobral in zalučal zvezdo. Kaj lahko pa vi storite za svojo zvezdo?

Neda Podergajs

Prvi ženski pristop

Edvard Grabrijan, petek, 13. februar 2004, ob 10:55

Bravo!!! Za podvig in vztrajnost po takih snežnih razmerah...

Abre los ojos

Avtor odstranjen, četrtek, 12. februar 2004, ob 13:48

Reklamo za proizvode slovenskih krojačev-proizvajalcev gorniške konfekcije bi se dalo napisati tudi drugače, manj perfidno - brez vpletanja izkoriščanja otroške delovne sile, za katerega je kriva grda tuja konkurenca.

Sicer pa je otroška delovna sila vgrajena tudi v banane in ostalo tropsko sadje, ki ga lahko kupimo pri najboljšem sosedu. Torej, če nočete prispevati k izkoriščanju otrok v nerazvitih deželah, jejte domača jabolka in hruške, na bananah tudi piše Made by Child. Da ne omenjam vsega ostalega, od navadne negorniške konfekcije, pohištva Ikea, polovice robe na policah trgovin...

Pred časom so posneli oddajo o vojnem fotografu Jamesu Nachtweyu (glej na Google, kdo je to) in ga prikazali, kako je na terenu pripravljal reportažo o revščini na Filipinih. Kasneje mu je pisal nek brezposelni Američan, ki se je obvezal, da bo iz skromne socialne pomoči, ki jo dobiva, za šolanje enega od otrok vsak mesec pošiljal 20 dolarjev.

Poškodba smučarja

Avtor odstranjen, četrtek, 12. februar 2004, ob 11:45

Kot ponavadi v Delu ne vedo čisto dobro, kaj se je zgodilo.

Šli s splanine na Kraju na turni smuk Komna- Vogel.Smučali smo s Konjskega sedla med Mejo in Bohinjskim Migovcem po Konjski dolini. Prismučali smo do začetka doline imenovane Žagarjev graben (Pl. Kal, kjer se markirana turnosmučarska smer odcepi proti Zadnjemu Voglu), tam se je kolegu predrla skorja (višje je bil sneg večinoma zelo trd, tu pa se je skorja začela predirati) padel je, zdrsnil okoli 10 m in si zlomil nogo (golenico) in se potolkel po glavi.

Ponesrečenca smo sami imobilizirali in prenesli s strmine nad planino na uravnavo, tam smo počakali na helikopter, ki ga je odpeljal na Jesenice. Od nesreče do prihoda helikopterja je minilo 1 uro in 15 minut.

Hvala reševalcem GRS Bohinj, letalski enoti SV in zdravniku.

Tomaž Vrhovec, postaja GRS Ljubljana

Prvi ženski pristop

Franc Prelog, sreda, 11. februar 2004, ob 21:24

Se mi zdi, da bo to čez kako leto kar slovenski vrh in najlepša gora na svetu.
Čestitam dekleti in tako kot Boris ne dvomim o lepoti razgleda ... tak se to dela!
Sandi Kelnerič

Abre los ojos

Avtor odstranjen, sreda, 11. februar 2004, ob 12:04

1. Čakam, kdaj se bo oglasil kateri od gorniških dušebrižnikov, da takšen aktivizem pa že ne sodi na gorniške dveri.

2. Avtorja sprašujem, kaj naj naredi potrošnik, ki se želi primerno obleči. Kaj je konkretna rešitev za vsakega od nas?

3. Ne verjamem v pozerske demagoške pisarije, še posebno ne, če je na desni takšna pozerska slika avtorja.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10102 | Stran 503 od 506 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker