Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Pet desetletij

Jani Bele, ponedeljek, 4. marec 2019, ob 09:04

A so tudi ministra za notranje zadeve že zamenjali?

Snežni plaz

Andrej Terčelj, sobota, 2. marec 2019, ob 20:44

Žolna ni žival, ampak ime nekdanje naprave, kot sta jo skonstruirala in poimenovala Avčin&Jeglič(https://www.gore-ljudje.net/novosti/39032/). Ime je dobilo po oglašanju ptice žolne, ki ga je sprejemal radijski sprejemnik. Taki prenosi po podobnosti, strokovno rečeno po metafori, so vendar najbolj običajen pomenotvorni motiv v vseh jezikih, ne samo v slovenščini. Spomnimo se samo na računalniško miš, pa na petelina pri puški, pa na razne tehnične naprave, ki se imenujejo maček, pa zebra se imenuje prehod za pešče, krokodilčki v elektrotehniki itd. Plazovna žolna je termin za vse sprejemno-oddajne naprave za iskanje zasutih in je prav posrečeno ime.

Snežni plaz

Igor Pavlič, torek, 26. februar 2019, ob 17:24

To je pa že tema za kakšno doktorsko disertacijo, skoraj za takno dilemo gre, kot velja za kline in svedrovce. Za nameček se pri plazovinski žolni ne morejo opirati pri sprejemanju ustrezne iztočnice ne bodo mogli opirati niti na frekventnost.

Snežni plaz

Jaka Ortar, ponedeljek, 25. februar 2019, ob 00:06

No saj "p. žolna" se nanaša na žolno (žival) še manj kot na plaz.
Z njo vedno preiskujemo samo plazovino, ne plazu - zakaj torej ne "plazovinska žolna" in je dilema plazna/plazovna/lavinska rešena. :)

Snežni plaz

Andrej Terčelj, sobota, 23. februar 2019, ob 20:50

Moj komentar se je nanašal na neustrezen prevod, a me je urednica Slovenskega smučarskega slovarja Milka Bokal prosila, da dodam njeno razlago na vaše vprašanje: "Zgornje vprašanje zadeva besedotvorje, natančneje rečeno, podaljšave korenov samostalnikov s pripono -ov pri tvorbi pridevnikov. Vprašanje, kdaj se pridevnik tvori neposredno iz imenovalnika (plaz > plazen) in kdaj iz rodilnika množine (plaz > plazoven) bi bilo treba poglobljeno raziskati na večjem številu primerov in ga razširiti še na druge pripone (na primer bratski : bratovski, cankarski : cankarjanski itd.). Zato je odgovor več ali manj hipotetičen in se navezuje le besedne zveze z omenjenega turnosmučarskega izrazja. Predpostavljamo lahko, da je beseda, podaljšana s pripono -ov bolj prepoznana, bolj asociativno dojemljiva kot pa brez pripone. Odgovor bi bilo mogoče naravnati tudi na to, da pridevniki brez pripone (plaz > plazen) bolj neposredno izražajo povezavo s samostalnikom, besedne zveze pridevnikov s pripono (plaz > plazoven) in s samostalniškim jedrom (žolna, lopata, sonda itd.) pa so glede na pomen že bolj odmaknjene od samostalnika. Če ponazorimo s konkretnim primerom: plazna gmota še neposredno zadeva plaz, plazovna žolna je pa že priprava, ki se ne nanaša toliko na plaz, ampak se njen pomen od njega že oddaljuje in navezuje tudi na človeka. In ker je pomen odmaknjen od plazu, si jezik pomaga s tem, da jo naredi prepoznavno s podaljšavo besedotvorne osnove (plazoven). To so pronicljivi zakoni psiholingvistike, ki jih težko lovimo v enoumna pravila, le posredno se izkazujejo v rabi. Ta pa na podlagi teh več ali manj podzavestnih tvorbenih jezikovnih nagnjenj obelodani določene besedne zveze kot bolj pogoste, druge pa kot manj. Slovarniki potem na podlagi frekventnosti ene in druge sprejmemo določeno obliko kot iztočnico, druge pa ne."

Everest 1979

Marjan Bradeško, petek, 22. februar 2019, ob 19:55

Tole je pa moralo biti lepo. Čestitam vsem, da so prišli skupaj, ste še vedno velik navdih. Upam, da tudi mladim! Srečno!

Opazili s(m)o - 20.02.19

Igor Pavlič, sreda, 20. februar 2019, ob 08:16

V Janini objavi gre za tipkarsko napako, vabi vas Jernej Knop,
GV - pripravnik, pravilno ime je izpisano spodaj v naslovu njegove spletne strani.

AN - 05.02.2019

Nejc Pozvek, nedelja, 10. februar 2019, ob 22:38

Za posebne dosežke je priznanje dobil Gašper Pintar. Gregor Vezonik je sicer tudi pravi as, a zaenkrat na balvanih. Tudi na tem mestu pa lahko vsem čestitamo.

Na Rašico iz Črnuč

Emil Pevec, četrtek, 7. februar 2019, ob 18:01

... poleg prvega knafelčka je bil rumen znak, podoben ključu ali kladivu (takih sva zatem videla še nekaj) ...

Gre za "markacijo", ki označuje pot po meji občine Trzin, predstavlja pa kamnito "trzinsko skirco", ki je bila najdena v trzinskem kamnolomu in je izvirala iz mlajše kamene ali bronaste dobe. Nekaj časa je bila shranjena v Sadnikarjevi zbirki v Kamniku, potem pa je, žal, v začetku 60-ih let "izginila". (Več o tem: Odsev, marec 2014, str. 10)
Trzinci pa sicer še zdaj prisegajo na "trzinsko s’kerco", ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in njegove prebivalce (so bili pač nagle jeze ...).

Top 10 lahkih snežnih tur

Iztok Snoj, nedelja, 3. februar 2019, ob 22:31

Za Primorce sta na prvih desetih mestih vsekakor Mali Golak in Snežnik.

Še sami plačujejo,

Matej Kucler, četrtek, 31. januar 2019, ob 09:03

Srčno upam, da se stanje kaj kmalu izboljša.

Snežni plaz

Igor Pavlič, sreda, 30. januar 2019, ob 00:05

Jezikoslovci naj se že enkrat odločijo: ali plazni(a) ali plazovni(a), recimo žolna, nahrbtnik ali karkoli že. Plaz - plaznica, ne plazovnica, snov plazi, ne plazovi... plázen -zna -o (ȃ) pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=plaz). Plaz pregibamo takole: https://besana.amebis.si/pregibanje/

V smučarskem slovarju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša omenjajo plazni stožec in plazovno žolno ter psa.

Snežni plaz

Andrej Terčelj, torek, 29. januar 2019, ob 17:29

Za ABS nahrbtnik na sliki je boljši izraz zgolj plazovni nahrbtnik z zračno blazino. Brez besede varnostni, ker je pridevnik zavajajoč in daje lažno potuho. Ne nudi nam nobene varnosti, le obdrži nas bolj na površju in nas plazovina manj zasuje.
Po Slovenskem smučarskem slovarju je plazovni nahrbtnik strokovno in jezikoslovno ustreznejši izraz kot lavinski.

Še sami plačujejo,

Tone Škarja, ponedeljek, 28. januar 2019, ob 22:31

Bogi ... !!!

Peitlernock

Jaka Ortar, ponedeljek, 28. januar 2019, ob 08:32

K tej objavi moram dodati, da se ocena "dvojka" v povedi "Zaradi klože na tem mestu sem varnost ocenil z dvojko (tudi sicer na priporočam te variante)." ne nanaša na evropsko 5-stopenjsko lestvico, temveč na "oceno občutka varnosti" na turi, kot smo jo uvedli na Snežaku.

Nekako smo namreč morali v oceno varnosti poleg snežnih plazov vpeljati tudi ostale dejavnike oz. tveganja - padajoče kamenje, zdrs, oteženo orientacijo.

Matriko za določitev te ocene lahko vidite ob vnašanju opisa razmer na Snežaka ali pa na tem naslovu: https://www.snezak.si/popup/ocena-varnosti.html

Ta koncept ocenjevanja varnosti na turi je nov, zato so komentarji in predlogi za izboljšavo seveda zaželeni.

AN - 22.01.2019

Silvo Karo, nedelja, 27. januar 2019, ob 17:50

Informacija glede smeri Svoboda: 1.P, 1.PP in 1,ZP je doživela 28. 1. 1989. S Frančkom Knezom in Robijem Supinom smo jo opravili. Plezali smo 6 ur, ocenili pa VII.
Interneta, takrat še ni bilo, so bile pa Alpinistične novice v časopisu Delo; tu je arhiv: https://www.gore-ljudje.net/novosti/84189/
lp Silvo

Bela smrt v snežni jami

Jernej Burkeljca, petek, 25. januar 2019, ob 10:59

Za tako letno poročilo moraš najprej imeti stalno (oz. polno zaposleno in financirano) lavinsko službo in rutinske preiskave nesreč in dogodkov. To kar Jaka zbira na https://www.snezak.si/plazovi/, in GRZS na http://plazovi.grzs.si/ so pač hvalevredni prostočasni projekti, ki imajo omejen obseg. Ne moremo tu pričakovati sprotnih in sezonskih analiz, ker enostavno ni financiranja in ljudi, ki bi si isti ali naslednji dan lahko ogledali situacijo na terenu.

Nekaj izboljšav si lahko obetamo iz projekta CROSSRISK, ampak je to spet le 3 letni projekt in še vedno ne gre za vzpostavitev stalne službe z močno terensko komponento.

PS Za nesrečo sem izvedel naslednji dan, ko me je klicala sodelavka (pač sem ustrezal opisu) in še največja težava v tistih dneh je bilo razlaganje ljudem kako je sploh možno, da se ne moreš izkopat iz puhastega snega. Tisti dan nas je bilo na Zauchenseeju za vsaj pol "freeriderske" Slovenije pa še cel kup drugih. Žal še vedno večina brez najbolj osnovne opreme in pogosto tudi s precej nespametno izbiro terena in obnašanjem. V tej konkretni nesreči je bila lavinska oprema sicer postranskega pomena, ključna napaka pa je očitno bila komunikacija (walkie talkie zna rešit marsikatero težavo) in nadzor nad kolegi. Priznam, tudi sam sem ta dan radijsko povezavo pustil doma in tudi s kolegom se nisva imela ves čas na očeh. Ker sem jaz v bolj švoh kondiciji sem si kdaj vzel pavzo in je kakšno rundo naredil sam. Po lastni ali tuji "krivdi", sva se tudi midva kdaj znašla v potencialno problematičnih situacijah. Predvsem občasno malo bolj strm teren kot je bil pričakovan in več ljudi na njem. Pri padcih pa sva imela srečo, da sva se pobrala brez pomoči. Sicer nikakor ni bilo enostavno ampak je šlo.

Ponesrečenec je očitno naletel na drugačen skupek nesrečnih okoliščin. Niso pa take razmere tako zelo redke tudi pri nas zato sem vesel, da se je Andrej lotil tega zapisa, in da so tudi nekateri novinarji vsaj poskusili pravilno razložiti zadevo.

Bela smrt v snežni jami

Matevž Sršen, petek, 25. januar 2019, ob 09:54

Opremo sem omenil, ker se tudi v članku navezuje vprašanje o pomanjkanju opreme. Vem, da je znanje najbolj pomembno in tudi pokojni se je tega zavedal, vendar je padel tako nesrečno, da je bilo za njega usodno (vsak od nas je že kdaj zapel s smučmi pod vejo, borovec in padel..). Isti dan se je to zgodilo tudi Švicarki le da v njenem primeru so jo takoj začeli oživljati vendar neuspešno.

Bela smrt v snežni jami

Jaka Ortar, petek, 25. januar 2019, ob 08:51

Eno tako poročilo smo ravno po vzoru avstrijskih že pripravili - za sezono 2012/2013 https://www.gore-ljudje.net/novosti/107345/ . Žal se je projekt NH-WF zaključil kmalu zatem, za vsakoletno pripravo tako ni (bilo) dovolj sredstev.

Bela smrt v snežni jami

Andrej Terčelj, četrtek, 24. januar 2019, ob 17:54

Nesreče se bodo žal dogajale vedno. A ni vse v posedovanju sodobne opreme plazovnega trojčka ali plazovne zračne blazine, včasih pomaga že rutka preko dihal, predvsem pa znanje in takojšnja pomoč sosmučarja. Bolj kot v opremo zato vlagam v znanje. Na izkušnjah drugih se učim. Zato potrebujem verodostojna, strokovna poročila, kar medijske novice niso niti vsebinsko niti izrazoslovno- na primer zapisan nesmisel "padel na delu proge, namenjenem smučanju po celcu."
Po koncu sezone smučarsko razviti narodi izdajo bilten in analizo vseh nesreč za svojo državo. Tudi Avstrijci jih letno objavljajo. Zadnji je ta - http://www.lawinen.at/assets/jahresberichte/Ausgabe8_2016_2017.pdf
Kdaj bo na voljo tudi za področje Slovenije?

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10151 | Stran 2 od 508 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker