Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Bilo je ...

Stanislav Hribar, sreda, 18. marec 2020, ob 17:21

V sklopu boja proti epidemiji "POHVALNA" in "PRODUKTIVNA" akcija saj tam gori ni virusa,mar ne!!!!!!??????

Grintovčev steber

Slavko Rožič, torek, 17. marec 2020, ob 11:52

AO Tržič s tem nima nič, samo posamezniki, ki so se odločili po svoji vesti. Klara pa že nekaj let ni več plezalno aktivna na našem odseku. Kljub vsemu, čestitam za uspešen zagovor magisterija ! LPS

Grintovčev steber

Matjaž Ferjančič, torek, 17. marec 2020, ob 11:30

Tipičen in hkrati ogaben način svetlobnega onesnaževanja okolja. Sam sebi v namen!
Verjetno so akterji tega podviga tudi zelo dejavni na FB, ko je treba podpisovati peticije in izražati podporo okoljevarstvenikom.

Priporočila

Metod Škarja, nedelja, 15. marec 2020, ob 22:17

Tole so ukrepi za kakih 14 dni nazaj, ne pa za razmere eksponentne rasti okužb, kjer smo sedaj.

Spanje na skupnih ležiščih oz. sobah z več posteljami bi bilo treba prepovedati, razen za mogoče tiste, ki so že itak skupaj (pa še tu se postavi vprašanje razkuževanja prostorov po menjavi gostov). Primer analize na avtobusu iz Kitajske je pokazal, da so se od enega okuženega, ki je sedel nekako v zadnji tretjini, okužili (po spominu) 4 nekaj vrst zadaj, še štirje nekaj vrst spredaj, pa še eden, ki je na avtobus prišel pol ure za tem, ko ga je okuženi zapustil. Spanje nekaj ur kjerkoli v skupnem prostoru z okuženim je garant za okužbo.

Zaradi Aljaževega stolpa

Franci Savenc, nedelja, 15. marec 2020, ob 18:53

Posnetek ki naj bi prikazoval top na Triglavu v času rapalske meje, je v resnici nastal na Mangartu leta 1939. Napako je zadrešil podpisovalec fotografije, ki je je prinesel ali samo (narobe) označil v Planinskem muzeju. Fotografija je bila vzeta iz filma, ki so ga v propagandne namene posneli Italijani leta 1939.
V okviru rednega pregledovanja arhivov različnih italijanskih institucij smo v Zgodovinskem društvu Rapalska meja našli video gradivo Instituta Luce (L’Unione Cinematografica Educativa - ustanovljen leta 1924 z namenom produkcije propagandnega gradiva), ki prikazuje podvig italijanskih alpincev pri prenosu gorskega topa na vrh Mangarta.
Film je datiran 9. avgusta 1939, kar je leto dni po dokončanju Mangartske ceste (1938). Film prikazuje le del celote, saj prvi in zadnji del manjkata, vseeno pa se lepo vidi, da gre za isto vrsto gorske havbice Škoda 7,5 cm kot na sliki, ki jo hrani Slovenski planinski muzej. To se vidi na 1.45 minuti posnetka, ko prenašajo zaščitni del, ki da topu značilen videz.
Film: https://patrimonio.archivioluce.com/luce-web/detail/IL5000020177/2/impresa-della-batteria-conegliano-del-iii-reggimento-artiglieria-alpina.html?startPage=0
Komentar je posredovalo Zgodovinsko društvo Rapalska meja

Priporočila

Bruno Fras, nedelja, 15. marec 2020, ob 09:57

Zelo primerna in koristna navodila!

Od danes,

Matija Demšar, sobota, 14. marec 2020, ob 12:37

Tudi koča na Ratitovcu je ta vikend zaprta. Za naprej bodo pa še obveščali na spletni strani društva.

Črni Kal - 14. marca

Tanja Metličar, četrtek, 12. marec 2020, ob 11:03

Aktivnost smo odpovedali. LP

Dramatično reševanje

Tone Škarja, torek, 10. marec 2020, ob 16:06

In zakaj ne objavite videa, ki sem vam ga preposlal? Bolj je zgovoren, kot vsa "nakladanja". Predvsem se vidi, kako malo snega je potrebno, pa se človek že ne more sam izkopati.
Povezavo vam bom poslal še enkrat, pa se potrudite!

AN - 25.02.2020

Branko Antolovič, torek, 25. februar 2020, ob 07:43

Jaka Pavlič in Janja Mlakar sta člana AO Grmada Celje.

Modec-Režek

Polona Megušar, ponedeljek, 24. februar 2020, ob 09:30

Živjo,
Smo našli BD vijak. Moj kontakt, da se dogovoriva, kjer ga dobiš nazaj :) - [email protected]

Planina Suha

Tone Škarja, četrtek, 20. februar 2020, ob 21:31

Užitek je brati Pikonove geo in zgodovinske zgodbe. Žal je človeku dano le eno življenje. Večino sem ga "zapravil" za alpinizem, zdaj pa niti za potepanje po Pikonovih poteh ni več moči. Hvala vsaj za užitek branja. Imenitna stvar.

Selfieji krivi

Jaka Ortar, petek, 14. februar 2020, ob 22:07

Boris, plačljivo reševanje - morda bi za začetek že brez uvedbe plačljivega reševanja lahko poskusili doseči podoben učinek z ozaveščanjem javnosti - o plačilnih nalogih za reševanja se je pri nas bolj zares pisalo le po peščici reševalnih akcij, ki so jih povročile izrazito nerazumne odločitve reševanih. Gotovo pa je bilo nesreč, katerih stroškov v tržnem sistemu zavarovalnice ne bi pokrile, mnogo več. Lahko bi po vsakem takem reševanju, ki po kriterijih zavarovalnic ne bilo upravičeno do povračila stroškov, v objavi izpostavili tudi to dejstvo in dodali konkreten izračun stroškov. Recimo že tale Stojanov primer (kjer pa upravičenost povračila sploh ni vprašljiva) iz Avstrije je zanimiv: https://www.gore-ljudje.net/novosti/151610/ .
Zavedam se, da bi take objave bile neka vrsta "moraliziranja" reševanim (in ponesrečenim), določitev jasne meje med nesrečo in neumnostjo pač ni hvaležna naloga. Vendar vprašajte zavarovalničarje, ali se kaj sekirajo zaradi tega - pri njih ta odločitev vpliva le na bančni račun, v gorah pa se z osveščanjem lahko reši kakšno življenje.

Ko sem pisal o neizkušenih oz. začetnikih sem imel v mislih točno te - neizkušene. Začetnik lahko veliko ve, a nima izkušenj. Ni še podrgnil z golo roko po trdem snegu, da bi vedel, zakaj mora upoštevati navodilo glede rabe rokavic ob hoji s cepinom, ki ga sicer pozna. Nevarnost snežnih plazov, ja, o tem je slišal (upam da) vsak, ki gre na strmino v snegu. Ampak dokler ne vidiš, s kakšno lahkoto zdrsne plast snega po drugi plasti (preizkus trdnosti snežne odeje), se morda ne zavedaš resnosti te grožnje. Kaj šele, če doživiš plaz, lastno nemoč med premikanjem (ne glede na dimenzije) in po njem, trdnost plazovine med izkopavanjem ... to pa so izkušnje. Izkušnje na varnih tleh pod budnim očesom reševalcev/inštruktorjev na tečajih so 100x več vredne kot golo znanje - ker so osebno izkustvo. Neizkušeni tega nimajo, zato ignoranca do znanja, do vseh mogočih "zlatih pravil". Nenačrtne izkušnje na lastni koži so najboljše, vendar te lahko drago stanejo.

Brezplačni tečaji na trasah najbolj obljudenih (po možnostih najbolj instagramabilnih) zimskih tur za vse mimoidoče. Za enak strošek, kot ga državi povzroči eno helikoptrsko reševanje (+ potem še bolnišnična oskrba, če je oseba poškodovana) bi verjetno lahko organizirali več takih tečajev. Tečaji so ne samo cenejši ampak tudi bolj poučni, zabavni in družabni od nesreč.

Selfieji krivi

Primož Auersperger, petek, 14. februar 2020, ob 19:48

Če je zadnji komentar odgovor na mojega, samo dodatno pojasnilo. Vsaj osebno nisem mislil, da bi bil pogoj za udeležbo na takšnih tečajih članstvo. Prepričan pa sem, da bi država s par 100000 EUR za subvencioniranje takih tečajev, prihranila precej več, kot bi vložila. Udeleženec pa bi bil lahko kdorkoli z interesom hoditi v gore.

Selfieji krivi

Igor Pavlič, petek, 14. februar 2020, ob 17:41

PZS ima en kup komisij, med njimi tudi takšno za vzgojo in izobraževanje, kjer vzgajajo neke inštruktorje. Koga potem ti ljudje inštruirajo ne vem, za nameček pa veliko ljudi, ki se gibajo po hribih, niso člani PZS, sploh tisti, ki hodijo v hribe le čez dan, takšnih pa je čedalje več.

Selfieji krivi

Dušan Škodič, petek, 14. februar 2020, ob 07:38

Primož Auersperger, četrtek, 13. februar 2020, ob 22:15

Malo za hec, meni se zdi pa čelada čisto lepe barve, oziroma v celoti uporabljena barvna kombinacija ne izkazuje kakega smisla za modo in prav je tako v hribih.
Drugače pa je najboljša rešitev, da začne država subvencionirati krajše tečaje zimske in letne tehnike, ki potekajo v okviru PZS, GRS in tudi raznih društev. Velik del nesreč bi se dalo preprečiti že s tem, če bi bil udeleženec nesreče na kakem kratkem osnovnem tečaju.

(Primož: verjetno si namenil komentar sem in ne k obletnici PV)

Svojevrsten dnevnik,

Marjeta Štrukelj, četrtek, 13. februar 2020, ob 15:07

Nobenega brkljanja več ne potrebujemo, njegovo začasno preimenovanje je torej rodilo odlične sadove:
- Gore in ljudje je bila imenitna TV oddaja,
- Gore - ljudje je odličen (meni osebno najboljši) gorniški spletni portal.

Planinski vestnik pa naj ostaja Planinski vestnik, častno in ponosno naj nosi svoje ime - s svojimi ravnanji naj sledi srčiki etičnega napredka in naj se ne ustraši srečanja z: "manj je lahko tudi več".

Vse dobro Meta

Selfieji krivi

Boris Strmšek, četrtek, 13. februar 2020, ob 11:06

Vsekakor je podal Jaka tukaj malo bolj poglobljeno razmišljanje za razliko od nekaterih, ki preberejo le naslov in pogledajo fotografije. Vendar pa bi rekel, da bi plačljivo reševanje skoraj zagotovo zmanjšalo število nesreč. Iz preprostega razloga, ker bi le nekaj primerov s pošteno ceno reševanja, ki bi bilo posledica gorskih neumnosti, takoj povzročilo razmišljanje v smeri tega, da si pa tega nima smisla privoščiti. Tukaj namreč ne gre samo za to, da smo zavarovani, temveč tudi za mnenje zavarovalnice ali je zavarovanec upravičen do zavarovanja. Saj veste, klavzule v zavarovalnih pogodbah in podobno... Kar pomeni, da se moramo tudi ravnati po nekaterih pravilih, ki so v gorah zelo pomembna. Ker poznamo dve glavni skupini nevarnosti - objektivne in subjektivne, je jasno, da stroške reševanj, ki bi bile posledica subjektivnih nevarnosti, zavarovalnice ne bi krila, vsaj to bi bilo logično. Za neuke le to, da so subjektivne nevarnosti odvisne od nas samih - podcenjevanje težavnosti ture, neprimerna fizična priprava, neprimerna oprema, podcenjevanje nevarnosti, neupoštevanje opozoril in podobno. V bistvu pa tako ni pomembno zavarovanje, pomembno je naše zdravje in življenje. Če ga imamo radi in ga znamo ceniti, bomo naredili nekaj v tej smeri. Tudi se ne bi strinjal, da ljudje ne vedo ali ne poznajo dejanskih težav ali nevarnosti zaradi pomanjkanja izkušenj. V bistvu jih bolj ignorirajo. Bi pa vsekakor bila potrebna gorniška vzgoja že v osnovnih šolah, kar bi privedlo do nekoliko boljšega odnosa ljudi do gora in vseh oblik gorništva. Za Slovence sicer velja, da smo gorniški narod (verjetno si to še najbolj domišljamo sami), vendar bi prej rekel, da skoraj nasprotno. Če boste šli malo po svetu, boste ugotovili, da se mi ne znamo niti prav organizirati za ture, rinemo pa povsod, kjer je to mogoče in ni mogoče. Vajeni smo predvsem enodnevnega instant gorništva. Saj je največji naval le tam, kjer je na voljo gorniška postojanka in/ali pa je tura časovno izvedljiva v enem dnevu. Velik del ljudi, ki jih srečamo sedaj v gorah, je pismena samo za svoje pametne ure, da bi pa kdaj vzeli v roke kakšen priročnik, zemljevid ali gorniško knjigo, pa je to za njih že preveč. Aha, pa pozabil sem, da se večina izobražujejo na socialnih omrežjih, predvsem ob zapeljivih fotografijah. Ja, te fotografije običajno ne premorejo niti preprostega opisa, kaj šele, da bi ljudje zapisali kaj več o sami zahtevnosti ture, razmerah, nevarnostih in podobno. Vsi pišejo hvalospeve, obenem pa neljube dogodke, težave, strah in podobno pa raje zamolčijo.
No, tistim kavčarskim strokovnjakom naj še omenim, da sedaj čelade ne morejo biti premajhne, saj so vse nastavljive, tudi moja, ki sem si jo kupil celo sam, gospod Novak, saj ne rastejo na grmovju ob poti, he, he... V bistvu pa je težava z mojo čelado predvsem v barvi. Ne vem, kaj mi je bilo, zapriseženemu Štajercu, da sem kupil čelado takšne grde zelene barve. Morala bi biti vijolična z rumenim napisom. Ja, kaj hočemo, vsi ne moremo biti popolni. Pa varen korak želim vsem, tako tistim na gorskih poteh, kakor tudi tistim na kavču, za šankom in drugje, kjer je fajn in zelo enostavno debatirati o gorah!

Svojevrsten dnevnik,

Igor Pavlič, četrtek, 13. februar 2020, ob 09:40

Dejansko se je naslov spremenil, po vojni je nekaj časa izhajala pod imenom Gore in ljudje. Planinska zveza Slovenije šteje več kot 60.000 članov, veliko ljuidi, ki zahajajo v hribe in jih ta tematika zanima pa niso člani te organizacije, zato je sramota, da je tako malo naročnikov in drugih bralcev. Predvsem mlajša in srednja generacija ne kupuje več tiskanih edicij, kaj šele, da bi bili nanje naročeni.

Svojevrsten dnevnik,

Marjeta Štrukelj, četrtek, 13. februar 2020, ob 09:29

… in kljub vsemu je nekdo prišel na idejo, da bi tako dragoceni reviji spreminjal ime?

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10439 | Stran 2 od 522 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker