Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Sporne, nestrokovne in nevarne

Primož Auersperger, nedelja, 29. december 2019, ob 08:01

Šerkezi je seveda pokomentiral celovito, to je z vidika preventive. Če imaš gor ta prave dereze, se ne boš zmotil pri rabi na primernem terenu, ker jih lahko uporabiš povsod, lahko z njimi štorkljaš tudi po gozdni poti in ne drsi. Vse ostale kombinacije rabe, to je dereze/palice derezice ipd. pa so namenjene poznavalcem. To je le taki bodo vedeli, kdaj jih lahko varno uporabijo, med drugim tudi v visokogorju, kar pa ne more biti "reklama" za množice. Tako razumem zapis in odgovor.

Božič na Triglavu

Igor Pavlič, sreda, 25. december 2019, ob 19:50

V nedeljo, 24. avgusta 1924, se je 19-letni Vladimir Topolovec, študent prava in plezalec iz Ljubljane, smrtno ponesrečil v nenadnem neurju s sodro in snegom 20 metrov pod izstopom Nemške smeri na Kugyjevo polico v severni steni Triglava. Bil je občudovalec skalašev in je največ plezal z njimi; na primer z Rajkom Ložarjem poleti 1923 kot prvenstveno izredno težavno poč pod Brinškovim kaminom v zahodni steni Planjave (PV 1925, str. 133, članek; to smer je za njima sam ponovil Klement Jug in je bila kasneje poimenovana Jugova poč); poleti 1924 pa so Stane Hudnik, Slavko Prevec, Stane Skok in Vladimir Topolovec preplezali Tschadovo smer v severni steni Planjave z direktnim izstopom (PV 1926, str. 146, članek).
S tovarišem Lojzetom De Reggijem sta plezala brez vrvi in se iznad Velike Črne stene tik pred izstopom zaplezala. Zasnežene plošče, po katerih je tekla voda, sta poskušala znova prečiti nekoliko nižje. Nenadoma je Topolovec zdrsnil in padel čez tovariša, ki ga je zaman skušal zaustaviti z roko.
Poskusi reševalcev, da bi takrat prišli do njega, so bili brez uspeha. Truplo je ostalo v Črnem grabnu sredi Stene. Šele leta 27. avgusta 1928 so prvi plezalci – Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek med plezanjem prvenstvene Gorenjske smeri – našli prehod v Črni graben in naleteli na ostanke njegovih stvari.
»Bil je zaupljiv otrok sreče, ki se je po svoji plezalni nadarjenosti v strminah kar igral; nepripravljen na njih grozote je prvo izkušnjo plačal z življenjem.« (Josip Tominšek, PV 1950, 150)

Nagrada za družbeno odgovornost

Miro Koder, sobota, 21. december 2019, ob 14:23

Jurček čestitke, se vidimo 1. maja. Lp!

Nagrada za družbeno odgovornost

Tone Škarja, sobota, 21. december 2019, ob 13:20

Iskrene čestitke. Zasluženo!!!

Sporne, nestrokovne in nevarne

Iztok Snoj, četrtek, 19. december 2019, ob 09:39

Gospod Igor, vašo povezavo mi res odpre, vendar ima datum objave 21. januar 2018 ob 12.01. Zelo možno je, da gre v osnovi za poobjavo istega članka.

V njem res derezice na enem mestu imenuje "prave dereze".
Iz njega štrli uvodni del, ki po mojem ni najbolj na mestu: "Vsem tistim pohodnikom, ki se v poletnih ali zimskih dneh radi podajo po brezpotjih, predvsem po strmih travnatih ali zasneženih pobočjih ..."
Tule razberem, komu je članek namenjen: "Obiranje brezpotij in pohodi v neznane dele naših gora so za povprečnega pohodnika prenevarni, zato se večina odpravi na točke, do katerih vodijo urejene steze in kjer so planinske koče odprte."

Da pa se povsod sme uporabljati samo prave dereze, derezice pa se odsvetujejo - to je pa tako, kot bi za vsako zabijanje žebljev morali uporabljati vedno in samo macolo, tudi ko gre za žebljiček, ki bo (v čisti vertikali) držal sliko.

Mislim, da tu manjka nekaj elastičnosti, kaj je za kaj primerno.
Kot sem že zapisal - morda še kdo zapiše svoje mnenje.

Lep dan vsak dan
Iztok Snoj

Sporne, nestrokovne in nevarne

Igor Pavlič, sreda, 18. december 2019, ob 21:14

Meni ga odpre, imam vso pravico do tega! https://www.delo.si/polet/dereze-in-palice-kot-obvezna-oprema-182437.html

Sporne, nestrokovne in nevarne

Iztok Snoj, sreda, 18. december 2019, ob 19:29

Članka mi ne odpre - ker so ju umaknili ali pa nimam pravic.

Strokovnjač nisem, vendar lahko kljub vsemu napišem svoje mnenje, ko se omenja trud: "V zadnjih letih se ob razmahu uporabe in promocije derezic trudimo ozavestiti javnost, da so za obisk visokogorja in sredogorja edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze."

Da bi z gorniškimi derezami hodili po sredogorju, mi je zelo čudno. Do kod sega pri nas, nisem znal najti. Je to gozdna meja ali sega celo 2.000 metrov visoko? Koliko ljudi hodi z derezami na Blegoš, Kriško goro, Kofce, Dobrčo, Porezen itd. Takih ciljev je veliko. Je to sploh varno za vsakogar, da se človek po nesreči ne napiči z zobmi? Zatakne zob v hlačnico in pade zaradi tega? Ker ima gorniške dereze, naj ne bi imel palic, ampak bi moral po sredogorju hoditi s cepinom, kajne.

Morda še kdo zapiše svoje mnenje. Nekaj pa velja tudi dobra praksa.

Razkrivamo,

Marjan Bohnec, sreda, 18. december 2019, ob 17:12

Kljub temu, da država postaja vedno bolj čudna, pa še nismo prišli do tega, da bi reševalci ali policisti arbitrarno odločali, ali je bil reševani človek malomaren in se mu nabije "kazen" nekaj 1000 € za reševanje.
Tam kjer se reševanje plačuje, ga verjetno plačujejo vsi, tujci in domači, malomarni in ne malomarni, praviloma pa se nesreča zgodi zaradi subjektivne napake ali napačne presoje okoliščin.
Sicer pa tudi nihče ne zahteva, da bi povzročitelj prometne nesreče plačal stroške reševanja in stroške, ki jih imajo ostali udeleženci prometa zaradi povzročenega zastoja (če bi vse to seštel je pri pol urnem zastoju na avtocesti zaradi prometne nesreče kar velik znesek - ljudje zamudijo v službo, zamujajo dobave blaga ipd.)

AN - 17.12.2019

Tone Škarja, torek, 17. december 2019, ob 02:34

Odlično!

AN - 10.12.2019

Marko Belingar, ponedeljek, 16. december 2019, ob 20:37

AN izhajajo ob Torkih takoj po polnoči, torej so dogodki zabeleženi za pretekli teden v primeru da so plezalci ažurni z svojimi poročanji, če je bil opravljen vzpon v sredo bo torej prišel na vrsto v naslednji izdaji, seveda mora biti zabeležen na katerem od AO jevih portalov da je za urednika viden in dostopen.

Za jubilej v jamo

Miro Koder, ponedeljek, 16. december 2019, ob 15:56

Davo še na mnoga leta in da bi bil zdrav kot kozel vrh gora. Lp Miro!

AN - 10.12.2019

Marko Mavhar, ponedeljek, 16. december 2019, ob 01:01

Omeniti velja tudi informacijo, ki sem jo zasledil na Fb... Namreč, da sta Marko Volk in Samo Supin v sredo 11.12 Preplezala smer Mire Marko Debelakove v SZ steni Ojstrice... potrebovala sta 5 ur in sestopila preko Škarij v Logarsko dol.

Svete Višarje

Igor Pavlič, ponedeljek, 9. december 2019, ob 08:57

"Spiš na enem kraju, vsak dan v tednu pa smučaš na drugi gori. Prava pustolovščina, mar ne." Smučišča okoli Trbiža so od Zonkolana, Forni di Sopre in Belluna oddaljena po ok. 150 kilometrov. Od Schladminga do Berthesgadna v Nemčiji je recimo skoraj pol manj, pa nikomur ne pride na misel, da bi se s Štatjerske tja vozil na smučanje. To pač ni SuperSki Dolomiti, Amade ali Les 3 Vallées, v zadjem kompleksu imajo pač več žičnic kot vsa Furlanija skupaj. Pa kdo se bo vozil več kot tri ure na dan z avtom, če je prišel na smučarske počitnice za en teden?

10 let PMS

Lojze Budkovič, četrtek, 5. december 2019, ob 12:48

Čestitke za opravljeno delo. Prihaja čas za obujanje spominov na mladostna leta, ki smo jih preživeli v stenah. Želim ti uspešno okrevanje po operacijah in še naprej zagnano nadaljuj s Primorskimi stenami.

Planina Bošinka

Jaka Ortar, sreda, 4. december 2019, ob 17:34

Zanimivo, tole o imenu planine je pa dobrodošla informacija -- tam sem skoraj 10 let vzdrževal mraziščarsko merilno mesto, pa nisem našel imena (pri Tumi je pa težko vedeti, kaj točno poimenuje). Kotanja planine Bošinka namreč spada med hladnejša mrazišča v Sloveniji. Decembra 2009 je bilo tam najmanj -39.0 °C, ob rekordu -49 °C na Komni l. 2009 pa je bila postaja žal zasuta globoko pod snegom.

Merilno mesto sem letos jeseni pospravil - za mojo nizkoproračunsko raziskavo so tam razmere preveč divje in je bilo merilno mesto skoraj vsako sezono poškodovano. Poleti so se ob postajo čohale krave, pozimi pa jo je načenjal sneg.

Med ruševinami

Igor Pavlič, ponedeljek, 25. november 2019, ob 11:09

Glede na to, da bo lastnik pogorišč prejel 400.000 EUR proraunskih sredstev po zaslugi poslancev lahko pričakujemo, da bodo v obeh objektih primerno in ustrezno zagotovili VIP namestitvene pogoje (najmanj po eno sobo s francosko posteljo ter jakuzzijem)! Ko nčno sta bili obe koči tudi obveščevalni točki.

Med ruševinami

Jani Bele, ponedeljek, 25. november 2019, ob 09:39

In samo upamo lahko, da se Cerkev ne bo domislila, da koča stoji na njeni zemlji in zahtevala denarno odškodnino - kot pri Korošici.

Med ruševinami

Igor Pavlič, sobota, 23. november 2019, ob 11:06

Proračun RS namenja obnovitvi teh dveh pogorišč 400.000 EUR davkoplačevalskega denarja! Bodimo ponosni na naše poslance!

Odgovor

Igor Pavlič, petek, 22. november 2019, ob 12:52

Po živalskih vrtovih tudi vzrejajo zaščitene živali, ki pa jih nikakor ne prodajajo mesarjem. Nekaterih je v živalskih vrtovih takorekoč več kot v naravi. Mimogrede, pri ans so zaščitene celo narcise, namreč z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, 2004 in Odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS št. 15/78). Ni dovoljeno zavestno uničevanje, trganje ter rezanje. Srečamo jih pa takorekoč tudi na vsakem slovenskem domačem vrtu.

Odgovor

Metod Škarja, torek, 19. november 2019, ob 18:20

Po zdravi pameti gojena planika ne more biti zaščitena. Ker pa je danes zdrave pameti vse manj, pa bo verjetno treba počakati na kako uredbo, zakon, ali pa vsaj na obvezno razlago le-tega, da bomo vedeli, pri čem smo :).

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10367 | Stran 2 od 519 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker