Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Neobičajni prizori

Iztok Snoj, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 20:47

Po mojem gre za nerazumevanje.

Gorski reševalec:

Matej Kucler, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 20:38

Za tisto najhujšo malomarnost bi res lahko napisal račun, recimo vzpon pozimi na Malo Mojstrovko brez derez, cepina. Ne smemo pa it preveč v detajle. Nesreča se lahko zgodi vsakemu, tudi najbolj opremljenim. Zato pa nikol ne hitet nazaj, vzamte si čas, počasi in premišljeno sestopat.

Patagonija 2020

Peter Podgornik, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 16:59


Poleg vseh zgoraj navedenih, je bil leta 1985/86 član plezalnega dela ekipe tudi Miroslav Svetičič-Slavc, ki žal ni mogel z nami na vrh zaradi zlomljenega prsta.
S filmsko kamero nas je vse do vrha spremljal filmski snemalec Matjaž Fištravec.

Vsem veliko sreče v Patagoniji ...

Orodno plezanje

Igor Pavlič, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 11:54

Moje mnenje je, da so pomagala na nogah primerna, na zgornjih udih pa ne. Razen seveda rokavic.

Orodno plezanje

Dušan Škodič, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 11:04

Tudi uporaba derez in cepinov je bila pred stoletjem marsikje problematizirana, tako pri nas kot v tujini. Do menjave generacij v SPD, je bila "visoka turistika", ki se je posluževala pomagal bolj ko ne sopomenka za samomorilstvo.

O pomislekih glede opreme je pisala tudi najstarejša gorniška revija na svetu, Alpine Journal. Njen urednik Edward Strutt je bil izkušen gornik z vrsto zimskih vzponov (z vodnikom), hkrati pa izrazit tradicionalist. Vračanje nemških in avstrijskih alpinistov v njihovi dirki za Eigerjevo steno smrti, je označil kot popolno norost, hkrati pa je bil javen zagovornik prepričanja, da so dereze in drugi pripomočki navadno goljufanje.

Vendar to je zgodovina, razprave so se nehale že zdavnaj, razvoj je šel dalje.
Tu in sedaj imamo problem, kako bomo ta šport/dejavnost poimenovali.
Zaželena so mnenja na to vprašanje ...

Orodno plezanje

Igor Pavlič, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 08:45

Pa saj je že uporaba derez in kakršnegakoli cepina en sam "tooling", le da gre za "wet application". Je pa zanimivo, da recimo derez nikoli v zgodovini niso problematizirali kot pripomoček za napredovanje z umetnimi sredstvi. Podobno je še s čim. na velikih višinah je zdaj dodatni kisik pripomoček, vreden prezira, kuhalnik pa nepogrešljiv, čeprav vsi vemo, da poleg kisika človek potrebuje tudi tekočino, t.j. vodo in elektrolite v primerni obliki. Kaj naj v prihodnosti pričakujemo dosežke, kjer bo navedeno "brez kuhalnika" recimo?

Deset najzanimivejših

Tone Škarja, četrtek, 16. januar 2020, ob 10:15

Še je torej prostor za "divje živali". Ob zgornjem naštevanju se lahko spomnimo naših uspehov na Tirič Miru (1978), Bhagiratijih in Gašerbrumih, dveh poskusov na Rakapošiju in lanskega kroženja naše odprave okrog Čamlanga. Prostor torej je.

27 alpinistov

Emilija Vraber, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 13:55

Zanimivo bo spremljati Josta Kobusha, ki se namerava povzpeti na Everest po zahodnem gebenu. Glej:
https://explorersweb.com/2020/01/06/jost-kobusch-picks-west-ridge-for-everest-winter-solo/

Ohranitev Mangartskega sedla

Marjan Bohnec, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 10:48

Novo leto, nova ofenziva za ureditev prometa tako, da bi to omogočalo zaslužek domačinom.
Verjetno bi jim moral nekdo povedati, da zato, ker neke naravne znamenitosti ležijo v njihovi občini, niso zato upravičeni do zaslužka z njimi na račun ostalih državljanov, ki smo ravno tako lastniki tega.
Če koga res skrbi ekologija, pa bi lahko predlagal, da se ta cesta enostavno zapre za ves motorni promet, ohrani pa se neka pešpot na vrh sedla - nad Mangrtskim sedlom pa res ni nekih takih poti in alpinističnih smeri, ki bi jih bilo treba začeti že ob 5h zjutraj - kot je to npr. v Vratih.

Ohranitev Mangartskega sedla

Mire Steinbuch, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 09:09

Strinjam se s podpisniki memoranduma in jim hkrati predlagam, da naj organizirajo spletno in klasično zbiranje podpisov proti predlagani "rešitvi" Ministrstva za infra(de)strukturo.
Zavedam se, bodo zbrani podpisi verjetno bob ob steno, vendar obstaja rahlo upanje, da bo bob morda dovolj velik, da bo spremenil mnenje odločevalcev.

Lep pozdrav,
Mire

Matjaž Šerkezi,

Matej Kucler, torek, 7. januar 2020, ob 21:26

To s plačevanjem ne bo šlo skozi, ker nam v ustavi piše socialna država.

Zanima me,

Tone Škarja, torek, 31. december 2019, ob 14:31

Iz srca: VSE NAJBOLJŠE!

Bela smrt je na preži!

Andrej Terčelj, nedelja, 29. december 2019, ob 22:33

Zanimivo, koliko se v 80. letih izrazoslovje in tehnika spremeni. Še najbližje mi je rdeča plazovna vrvica. A vseeno pri branju nisem razumel dveh izrazov, zato sem za razlago prosil poznavalca Aleša Gučka, ki mi je razložil in delim z vami:"Naprstnica je star izraz za dodatek na roko, ko je bil hud mraz. Smučarji so na nart od zapestja do prstov nataknili kosmato kožo in jo z elastikama pritrdili preko dlani v višini prstov in dlani blizu zapestja. Spodaj so imeli toplo smučarsko rokavico, največkrat volneno ali pa volneni v platneni rokavici. Tako so lahko prepogibali zapestje in dlan ter oprijeli smučarsko palico, ker koža ni bila na dlani. Torej celota tanjša. Udeleženci polarnih odprav so imeli kožnate debele okorne rokavice.

Snežni ščit je nastal, ko je že bilo veliko snega in je potem z vetrom nosilo še novo zapadli sneg preko nizkih ograj, ki so le delno molele iz snega. Smučarji so drseli po globokem, navadno pršnem snegu, in so mislili, ko so naleteli na snežni zid, da ga bodo enostavno prebili. Struktura tega snega je bila gosta, z veliko manj zraka. Namesto da bi ga prebili, so se vanj zakadili in ta jih je sunkovito ustavil. Še slabše je bilo, če so smuči pod snegom naletele na vrh ograje. Isto je bilo, če je bilo nizko grmovje v vrsti zelo skupaj. "

Sporne, nestrokovne in nevarne

Primož Auersperger, nedelja, 29. december 2019, ob 08:01

Šerkezi je seveda pokomentiral celovito, to je z vidika preventive. Če imaš gor ta prave dereze, se ne boš zmotil pri rabi na primernem terenu, ker jih lahko uporabiš povsod, lahko z njimi štorkljaš tudi po gozdni poti in ne drsi. Vse ostale kombinacije rabe, to je dereze/palice derezice ipd. pa so namenjene poznavalcem. To je le taki bodo vedeli, kdaj jih lahko varno uporabijo, med drugim tudi v visokogorju, kar pa ne more biti "reklama" za množice. Tako razumem zapis in odgovor.

Božič na Triglavu

Igor Pavlič, sreda, 25. december 2019, ob 19:50

V nedeljo, 24. avgusta 1924, se je 19-letni Vladimir Topolovec, študent prava in plezalec iz Ljubljane, smrtno ponesrečil v nenadnem neurju s sodro in snegom 20 metrov pod izstopom Nemške smeri na Kugyjevo polico v severni steni Triglava. Bil je občudovalec skalašev in je največ plezal z njimi; na primer z Rajkom Ložarjem poleti 1923 kot prvenstveno izredno težavno poč pod Brinškovim kaminom v zahodni steni Planjave (PV 1925, str. 133, članek; to smer je za njima sam ponovil Klement Jug in je bila kasneje poimenovana Jugova poč); poleti 1924 pa so Stane Hudnik, Slavko Prevec, Stane Skok in Vladimir Topolovec preplezali Tschadovo smer v severni steni Planjave z direktnim izstopom (PV 1926, str. 146, članek).
S tovarišem Lojzetom De Reggijem sta plezala brez vrvi in se iznad Velike Črne stene tik pred izstopom zaplezala. Zasnežene plošče, po katerih je tekla voda, sta poskušala znova prečiti nekoliko nižje. Nenadoma je Topolovec zdrsnil in padel čez tovariša, ki ga je zaman skušal zaustaviti z roko.
Poskusi reševalcev, da bi takrat prišli do njega, so bili brez uspeha. Truplo je ostalo v Črnem grabnu sredi Stene. Šele leta 27. avgusta 1928 so prvi plezalci – Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek med plezanjem prvenstvene Gorenjske smeri – našli prehod v Črni graben in naleteli na ostanke njegovih stvari.
»Bil je zaupljiv otrok sreče, ki se je po svoji plezalni nadarjenosti v strminah kar igral; nepripravljen na njih grozote je prvo izkušnjo plačal z življenjem.« (Josip Tominšek, PV 1950, 150)

Nagrada za družbeno odgovornost

Miro Koder, sobota, 21. december 2019, ob 14:23

Jurček čestitke, se vidimo 1. maja. Lp!

Nagrada za družbeno odgovornost

Tone Škarja, sobota, 21. december 2019, ob 13:20

Iskrene čestitke. Zasluženo!!!

Sporne, nestrokovne in nevarne

Iztok Snoj, četrtek, 19. december 2019, ob 09:39

Gospod Igor, vašo povezavo mi res odpre, vendar ima datum objave 21. januar 2018 ob 12.01. Zelo možno je, da gre v osnovi za poobjavo istega članka.

V njem res derezice na enem mestu imenuje "prave dereze".
Iz njega štrli uvodni del, ki po mojem ni najbolj na mestu: "Vsem tistim pohodnikom, ki se v poletnih ali zimskih dneh radi podajo po brezpotjih, predvsem po strmih travnatih ali zasneženih pobočjih ..."
Tule razberem, komu je članek namenjen: "Obiranje brezpotij in pohodi v neznane dele naših gora so za povprečnega pohodnika prenevarni, zato se večina odpravi na točke, do katerih vodijo urejene steze in kjer so planinske koče odprte."

Da pa se povsod sme uporabljati samo prave dereze, derezice pa se odsvetujejo - to je pa tako, kot bi za vsako zabijanje žebljev morali uporabljati vedno in samo macolo, tudi ko gre za žebljiček, ki bo (v čisti vertikali) držal sliko.

Mislim, da tu manjka nekaj elastičnosti, kaj je za kaj primerno.
Kot sem že zapisal - morda še kdo zapiše svoje mnenje.

Lep dan vsak dan
Iztok Snoj

Sporne, nestrokovne in nevarne

Igor Pavlič, sreda, 18. december 2019, ob 21:14

Meni ga odpre, imam vso pravico do tega! https://www.delo.si/polet/dereze-in-palice-kot-obvezna-oprema-182437.html

Sporne, nestrokovne in nevarne

Iztok Snoj, sreda, 18. december 2019, ob 19:29

Članka mi ne odpre - ker so ju umaknili ali pa nimam pravic.

Strokovnjač nisem, vendar lahko kljub vsemu napišem svoje mnenje, ko se omenja trud: "V zadnjih letih se ob razmahu uporabe in promocije derezic trudimo ozavestiti javnost, da so za obisk visokogorja in sredogorja edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze."

Da bi z gorniškimi derezami hodili po sredogorju, mi je zelo čudno. Do kod sega pri nas, nisem znal najti. Je to gozdna meja ali sega celo 2.000 metrov visoko? Koliko ljudi hodi z derezami na Blegoš, Kriško goro, Kofce, Dobrčo, Porezen itd. Takih ciljev je veliko. Je to sploh varno za vsakogar, da se človek po nesreči ne napiči z zobmi? Zatakne zob v hlačnico in pade zaradi tega? Ker ima gorniške dereze, naj ne bi imel palic, ampak bi moral po sredogorju hoditi s cepinom, kajne.

Morda še kdo zapiše svoje mnenje. Nekaj pa velja tudi dobra praksa.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10360 | Stran 1 od 518 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker