Igor Pavlič, ponedeljek, 9. december 2019, ob 08:57
"Spiš na enem kraju, vsak dan v tednu pa smučaš na drugi gori. Prava pustolovščina, mar ne." Smučišča okoli Trbiža so od Zonkolana, Forni di Sopre in Belluna oddaljena po ok. 150 kilometrov. Od Schladminga do Berthesgadna v Nemčiji je recimo skoraj pol manj, pa nikomur ne pride na misel, da bi se s Štatjerske tja vozil na smučanje. To pač ni SuperSki Dolomiti, Amade ali Les 3 Vallées, v zadjem kompleksu imajo pač več žičnic kot vsa Furlanija skupaj. Pa kdo se bo vozil več kot tri ure na dan z avtom, če je prišel na smučarske počitnice za en teden?
Lojze Budkovič, četrtek, 5. december 2019, ob 12:48
Čestitke za opravljeno delo. Prihaja čas za obujanje spominov na mladostna leta, ki smo jih preživeli v stenah. Želim ti uspešno okrevanje po operacijah in še naprej zagnano nadaljuj s Primorskimi stenami.
Zanimivo, tole o imenu planine je pa dobrodošla informacija -- tam sem skoraj 10 let vzdrževal mraziščarsko merilno mesto, pa nisem našel imena (pri Tumi je pa težko vedeti, kaj točno poimenuje). Kotanja planine Bošinka namreč spada med hladnejša mrazišča v Sloveniji. Decembra 2009 je bilo tam najmanj -39.0 °C, ob rekordu -49 °C na Komni l. 2009 pa je bila postaja žal zasuta globoko pod snegom.
Merilno mesto sem letos jeseni pospravil - za mojo nizkoproračunsko raziskavo so tam razmere preveč divje in je bilo merilno mesto skoraj vsako sezono poškodovano. Poleti so se ob postajo čohale krave, pozimi pa jo je načenjal sneg.
Igor Pavlič, ponedeljek, 25. november 2019, ob 11:09
Glede na to, da bo lastnik pogorišč prejel 400.000 EUR proraunskih sredstev po zaslugi poslancev lahko pričakujemo, da bodo v obeh objektih primerno in ustrezno zagotovili VIP namestitvene pogoje (najmanj po eno sobo s francosko posteljo ter jakuzzijem)! Ko nčno sta bili obe koči tudi obveščevalni točki.
Po živalskih vrtovih tudi vzrejajo zaščitene živali, ki pa jih nikakor ne prodajajo mesarjem. Nekaterih je v živalskih vrtovih takorekoč več kot v naravi. Mimogrede, pri ans so zaščitene celo narcise, namreč z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, 2004 in Odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS št. 15/78). Ni dovoljeno zavestno uničevanje, trganje ter rezanje. Srečamo jih pa takorekoč tudi na vsakem slovenskem domačem vrtu.
Po zdravi pameti gojena planika ne more biti zaščitena. Ker pa je danes zdrave pameti vse manj, pa bo verjetno treba počakati na kako uredbo, zakon, ali pa vsaj na obvezno razlago le-tega, da bomo vedeli, pri čem smo :).
Še en vidik je po mojem botroval zaščiti planik - smrtne žrtve. V najstarejših Planinskih vestnikih so bile vsako leto objavljene vesti o smrti planincev, ki so šli v kako strmo grapo nabirat planinke (z N jem) in se pri tem ponesrečili. Za kakšnim so našli le klobuk ... Nekdanja tvegana junaška dejanja so po zaščiti postala prekršek.
Emilija Vraber, ponedeljek, 18. november 2019, ob 11:08
Ne vem sicer, kako je v članku (ki ga nisem prebrala) opisano pridobivanje krem in zdravil iz planik, vem pa, da ima švicarsko podjetje Just cele nasade gojenih planik (glej naslovno sliko na njihovi spletni strani), iz katerih potem pridelujejo svoje kreme za sončenje, pa še kaj.
Ali se tako gojene rastline še lahko štejejo za zaščitene?
Emilija Vraber
Marjeta Štrukelj, nedelja, 17. november 2019, ob 08:41
»A treba je priti še nazaj na izhodišče.«
Za vse, ki so vas te besede preplašile, a bi radi v enem kosu »vzeli« Pot po Robu, imam preizkušen recept. Uspe le v času šole, počitnice in konci tedna so rezervirani za avtoštoparje, nas pa zgodaj zjutraj s Predmeje, kjer smo parkirali v bližini avtobusne postaje (ta se nahaja ob razcepu za Tiho dolino), avtobus udobno zapelje na izhodišče pred Colom, potem pa po mili volji kolovratimo proti svojemu konjičku nazaj kolikor dolgo nas je volja. V nasprotni smeri take povezave ob ustrezni uri ni.
A sem edini ki ne razumem povedi "V navezi z Loic Debry-jem je prosto preplezal vse raztežaje z oceno 5.12a (7a+) ali več, le za "The Great Roof" in "Changing Corners" z dodatnim varovanjem."?
Jaka Ortar, ponedeljek, 11. november 2019, ob 11:43
Še eno od društev, ki je samo zelo PROTI vsemu in ne predlaga možnih rešitev. Odgovor na vprašanje o alternativah pojasni, zakaj je tako: dovolj dobrih alternativ ne poznajo, edina omenjena (fotovoltaika) pa "ni najboljša rešitev". Rešitev je na dlani, a so naši možgani žal že preveč oprani in zastrahovani: jedrska energija (zdaj pač fisija, morda nekoč tudi fuzija).
Problem t.i. OVE (morda bolje: brezgorivnih pretvornikov energije) je, da poleg njih rabiš še medij za shranjevanje viškov proizvedene energije (pa naj bo to jezero visoko v gorah, stisnjen plin, baterija ipd.) in omrežje, ki zmore prenesti viške proizvodnje in nato zagotoviti dovolj energije za vse v času viškov porabe.
Tudi hidroenergija pa ni sveti gral, zadnje leto in pol je bilo precej suho in poletja bodo glede na napovedi podnebnih modelov v prihodnje v povprečju še bolj suha, reke manj vodnate ...
Kot je zapisal že Mišo, zajezitve ob pravilnem upravljanju tudi omilijo učinke hudourniških pojav in ne gre spregledati dejstva, da smo v preteklosti imeli na slovenskih potokih ogromno zajezitev za mline. Verjamem, da bi navdušenci nad vodnimi športi iz naslova raje izbrali divje reke kot beton - kaj pa prebivalci Železnikov in podobnih poplavno ogroženih območij?
Igor Jenčič, ponedeljek, 11. november 2019, ob 10:28
Brez elektrike ne bi mogli proizvesti kajaka, s katerim Rok Rozman veseljači naokoli in brez elektrike kot družba nasploh ne bi ustvarili dovolj dodane vrednosti, da bi si lahko privoščili kakršnokoli prostočasovno dejavnost. Rok Rozman in klapa bi z motikami okopavali svoje njive in živeli v popolnem sozvočju z naravo.
Če pa želimo imeti elektriko, so hidroelektrarne odlična izbira. Ne samo, da so na zelo visokem mestu po okoljski sprejemljivosti, vso tehnologijo za njihovo izgradnjo imamo doma in s tem zagotavljamo domača delovna mesta (in ne kitajskih ali nemških kot npr. pri fotovoltaiki); z zajezitvami tudi zmanjšujemo nevarnost poplav in še kaj bi se našlo.
Da se razumemo, seveda nisem za zajezitev npr. zgornjega toka Soče, ampak potem moramo elektriko dobivati na nek drug način. In vsi načini imajo svojo ceno (finančno, okoljsko, tveganja...).
Ko si nekdo služi vsakdanji kruhek s tistim, kar dela rad, ko zna ubesediti izjemnost trenutka ... pa vendar: kaj je resnično vrhunsko, je lahko stvar okusa posameznika.
« Prejšnja stran
|
Število komentarjev:
10335 | Stran 1 od 517
|
Naslednja stran »
Komentarji
Svete Višarje
"Spiš na enem kraju, vsak dan v tednu pa smučaš na drugi gori. Prava pustolovščina, mar ne." Smučišča okoli Trbiža so od Zonkolana, Forni di Sopre in Belluna oddaljena po ok. 150 kilometrov. Od Schladminga do Berthesgadna v Nemčiji je recimo skoraj pol manj, pa nikomur ne pride na misel, da bi se s Štatjerske tja vozil na smučanje. To pač ni SuperSki Dolomiti, Amade ali Les 3 Vallées, v zadjem kompleksu imajo pač več žičnic kot vsa Furlanija skupaj. Pa kdo se bo vozil več kot tri ure na dan z avtom, če je prišel na smučarske počitnice za en teden?
10 let PMS
Čestitke za opravljeno delo. Prihaja čas za obujanje spominov na mladostna leta, ki smo jih preživeli v stenah. Želim ti uspešno okrevanje po operacijah in še naprej zagnano nadaljuj s Primorskimi stenami.
Planina Bošinka
Zanimivo, tole o imenu planine je pa dobrodošla informacija -- tam sem skoraj 10 let vzdrževal mraziščarsko merilno mesto, pa nisem našel imena (pri Tumi je pa težko vedeti, kaj točno poimenuje). Kotanja planine Bošinka namreč spada med hladnejša mrazišča v Sloveniji. Decembra 2009 je bilo tam najmanj -39.0 °C, ob rekordu -49 °C na Komni l. 2009 pa je bila postaja žal zasuta globoko pod snegom.
Merilno mesto sem letos jeseni pospravil - za mojo nizkoproračunsko raziskavo so tam razmere preveč divje in je bilo merilno mesto skoraj vsako sezono poškodovano. Poleti so se ob postajo čohale krave, pozimi pa jo je načenjal sneg.
Med ruševinami
Glede na to, da bo lastnik pogorišč prejel 400.000 EUR proraunskih sredstev po zaslugi poslancev lahko pričakujemo, da bodo v obeh objektih primerno in ustrezno zagotovili VIP namestitvene pogoje (najmanj po eno sobo s francosko posteljo ter jakuzzijem)! Ko nčno sta bili obe koči tudi obveščevalni točki.
Med ruševinami
In samo upamo lahko, da se Cerkev ne bo domislila, da koča stoji na njeni zemlji in zahtevala denarno odškodnino - kot pri Korošici.
Med ruševinami
Proračun RS namenja obnovitvi teh dveh pogorišč 400.000 EUR davkoplačevalskega denarja! Bodimo ponosni na naše poslance!
Odgovor
Po živalskih vrtovih tudi vzrejajo zaščitene živali, ki pa jih nikakor ne prodajajo mesarjem. Nekaterih je v živalskih vrtovih takorekoč več kot v naravi. Mimogrede, pri ans so zaščitene celo narcise, namreč z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, 2004 in Odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS št. 15/78). Ni dovoljeno zavestno uničevanje, trganje ter rezanje. Srečamo jih pa takorekoč tudi na vsakem slovenskem domačem vrtu.
Odgovor
Po zdravi pameti gojena planika ne more biti zaščitena. Ker pa je danes zdrave pameti vse manj, pa bo verjetno treba počakati na kako uredbo, zakon, ali pa vsaj na obvezno razlago le-tega, da bomo vedeli, pri čem smo :).
Odgovor
Še en vidik je po mojem botroval zaščiti planik - smrtne žrtve. V najstarejših Planinskih vestnikih so bile vsako leto objavljene vesti o smrti planincev, ki so šli v kako strmo grapo nabirat planinke (z N jem) in se pri tem ponesrečili. Za kakšnim so našli le klobuk ... Nekdanja tvegana junaška dejanja so po zaščiti postala prekršek.
Odgovor
Marjeta Keršič Svetel je podala odgovore na dileme o gojenih planikah:
https://siol.net/novice/slovenija/pred-leti-jim-je-grozilo-iztrebljenje-danes-jih-je-lahko-strah-podnebnih-sprememb-intervju-425105
Odgovor
Članka nam dosledj (še) ni uspelo pridobiti. Na odgovor ali gojene rastline še lahko štejemo za zaščitene pa tudi še (po)čakamo. Urednik
Odgovor
Ne vem sicer, kako je v članku (ki ga nisem prebrala) opisano pridobivanje krem in zdravil iz planik, vem pa, da ima švicarsko podjetje Just cele nasade gojenih planik (glej naslovno sliko na njihovi spletni strani), iz katerih potem pridelujejo svoje kreme za sončenje, pa še kaj.
Ali se tako gojene rastline še lahko štejejo za zaščitene?
Emilija Vraber
Vrh kraške planote
»A treba je priti še nazaj na izhodišče.«
Za vse, ki so vas te besede preplašile, a bi radi v enem kosu »vzeli« Pot po Robu, imam preizkušen recept. Uspe le v času šole, počitnice in konci tedna so rezervirani za avtoštoparje, nas pa zgodaj zjutraj s Predmeje, kjer smo parkirali v bližini avtobusne postaje (ta se nahaja ob razcepu za Tiho dolino), avtobus udobno zapelje na izhodišče pred Colom, potem pa po mili volji kolovratimo proti svojemu konjičku nazaj kolikor dolgo nas je volja. V nasprotni smeri take povezave ob ustrezni uri ni.
Sedmi prosti vzpon
A sem edini ki ne razumem povedi "V navezi z Loic Debry-jem je prosto preplezal vse raztežaje z oceno 5.12a (7a+) ali več, le za "The Great Roof" in "Changing Corners" z dodatnim varovanjem."?
Gangapurna 1989
Velik dosežek v zlatih časih našega alpinizma!
Divje reke ali beton?
Še eno od društev, ki je samo zelo PROTI vsemu in ne predlaga možnih rešitev. Odgovor na vprašanje o alternativah pojasni, zakaj je tako: dovolj dobrih alternativ ne poznajo, edina omenjena (fotovoltaika) pa "ni najboljša rešitev". Rešitev je na dlani, a so naši možgani žal že preveč oprani in zastrahovani: jedrska energija (zdaj pač fisija, morda nekoč tudi fuzija).
Problem t.i. OVE (morda bolje: brezgorivnih pretvornikov energije) je, da poleg njih rabiš še medij za shranjevanje viškov proizvedene energije (pa naj bo to jezero visoko v gorah, stisnjen plin, baterija ipd.) in omrežje, ki zmore prenesti viške proizvodnje in nato zagotoviti dovolj energije za vse v času viškov porabe.
Tudi hidroenergija pa ni sveti gral, zadnje leto in pol je bilo precej suho in poletja bodo glede na napovedi podnebnih modelov v prihodnje v povprečju še bolj suha, reke manj vodnate ...
Kot je zapisal že Mišo, zajezitve ob pravilnem upravljanju tudi omilijo učinke hudourniških pojav in ne gre spregledati dejstva, da smo v preteklosti imeli na slovenskih potokih ogromno zajezitev za mline. Verjamem, da bi navdušenci nad vodnimi športi iz naslova raje izbrali divje reke kot beton - kaj pa prebivalci Železnikov in podobnih poplavno ogroženih območij?
Divje reke ali beton?
Brez elektrike ne bi mogli proizvesti kajaka, s katerim Rok Rozman veseljači naokoli in brez elektrike kot družba nasploh ne bi ustvarili dovolj dodane vrednosti, da bi si lahko privoščili kakršnokoli prostočasovno dejavnost. Rok Rozman in klapa bi z motikami okopavali svoje njive in živeli v popolnem sozvočju z naravo.
Če pa želimo imeti elektriko, so hidroelektrarne odlična izbira. Ne samo, da so na zelo visokem mestu po okoljski sprejemljivosti, vso tehnologijo za njihovo izgradnjo imamo doma in s tem zagotavljamo domača delovna mesta (in ne kitajskih ali nemških kot npr. pri fotovoltaiki); z zajezitvami tudi zmanjšujemo nevarnost poplav in še kaj bi se našlo.
Da se razumemo, seveda nisem za zajezitev npr. zgornjega toka Soče, ampak potem moramo elektriko dobivati na nek drug način. In vsi načini imajo svojo ceno (finančno, okoljsko, tveganja...).
Javni prevoz
Lepa gesta. Pa še ne predraga.
Gori, doli, naokoli
Leta hitro tečejo. Tudi sam sem se ob teh komentarjih ozavestil, da (sem do sedaj) to generacijo doživljal še kot "mlado".
Gori, doli, naokoli
Ko si nekdo služi vsakdanji kruhek s tistim, kar dela rad, ko zna ubesediti izjemnost trenutka ... pa vendar: kaj je resnično vrhunsko, je lahko stvar okusa posameznika.