Lojze Budkovič, četrtek, 23. januar 2020, ob 11:25
Mojstrske izdelke bistriških železarjev si zaenkrat še lahko ogledate v objektih Pantzove žičnice v Soteski. Gotovo najstarejša gozdarska žičnica v Evropi je kljub zaščiti tehničnega spomenika republiškega pomena iz leta v leto v slabšem stanju. Upajmo, da jo bo lastniku (Nadškofija Ljubljana) ob pomoči ostalih inštitucij (Občina Bohinj, Zavod za varstvo kulturne dediščine,....) uspelo ohraniti pri življenju.
Dvomim, da si bodo odločevalci premislili - saj so vendar jeseni 2017 sprejeli dopolnitve k Zakonu o TNP verjetno ravno zaradi tega podora in načrtov za gradnjo obvoza:
»(4) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se na cestah iz prvega odstavka tega člena lahko načrtujejo in gradijo deli cest, katerih uporaba in obnova nista mogoči zaradi poškodb, ki so nastale zaradi naravnih nesreč, na način in v obsegu, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškodujeta naravo.«
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2881?sop=2017-01-2881
Sicer je ta točka malo butasta, kako boš gradil del ceste, katerega uporaba in obnova nista mogoči ... to je nesmisel. Poleg tega pa je najprej treba dokazati, da obnova res ni mogoča - dvomim, da visoki stroški morebitne obnove pomenijo, da ni mogoča. Saj vendar za izdelavo ocene stroškov sanacije najprej rabiš projekt, ki dokazuje, da je odsek mogoče sanirati. Če je ocena stroškov previsoka, to najprej pomeni, da obnova je mogoča, a si je ne moremo privoščiti. Torej to spet odpade po tej točki zakona.
Situacija na Mangartskem sedlu me malo spominja na vzhodni Altaj v Mongoliji ... neskočna travnata stepa, prek katere so v boljših časih zgradili nekaj cest, med drugim tudi mostove čez potoke. Mostovi so v desetletjih počasi propadli (zime so tam "sibirske") in ker ni denarja za obnovo, je pa za prometne znake, na mostovih stojijo znaki, da je cesta zaprta, neprevozna. Seveda se vsi vozijo mimo podrtih mostov prek struge, vsake toliko kakšen džip zaplava. Znak je pač cenejši od mostu in skrbnik ceste je tako poceni omejil svojo odgovornost. Mi smo očitno tudi še država v razvoju ...
Samo posest opreme ni dovolj, nazadnje sem ravno na Mali Mojstrovki videl nekaj opremljenih, vendar zato prav nič manj ogroženih gornikov - primer s 30° strmega pomrznjenega pobočja:
- napačna tehnika sestopanja z derezami na nogah (cik-cak, dereze prečno na strmino, torej samo po notranjih/zunanjih zobeh),
- brez rokavic (sneg pa grob, pomrznjen),
- zanka klasičnega cepina je bingljala nekje pri tleh (idealno za spotikanje, za ustavljanje pa malo manj),
- brez čelade (če zdrsneš in udariš z golo glavo v trd sneg, se boš bolj težko ustavljal s čimerkoli).
Takim talentom dereze na nogah in cepin v rokah samo povečajo ogroženost, ker se po njihovi zaslugi lahko spravijo v situacijo, na katero pa (glede na neznanje uporabe opreme) niso pripravljeni.
Kdaj bomo dočakali, da bodo v medijih v primeru nesreč in še česa pričeli poročevalci oz. "novinarji" navajati prava geografska poimenovanja raznih sedel in območij, kaj je tako težko v roke vzeti zemljevgid in preveriti? Ta malomarnost in dilentatizem novinarjev sta prisotna že odkar pomnim!
Matej Kucler, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 20:38
Za tisto najhujšo malomarnost bi res lahko napisal račun, recimo vzpon pozimi na Malo Mojstrovko brez derez, cepina. Ne smemo pa it preveč v detajle. Nesreča se lahko zgodi vsakemu, tudi najbolj opremljenim. Zato pa nikol ne hitet nazaj, vzamte si čas, počasi in premišljeno sestopat.
Peter Podgornik, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 16:59
Poleg vseh zgoraj navedenih, je bil leta 1985/86 član plezalnega dela ekipe tudi Miroslav Svetičič-Slavc, ki žal ni mogel z nami na vrh zaradi zlomljenega prsta.
S filmsko kamero nas je vse do vrha spremljal filmski snemalec Matjaž Fištravec.
Dušan Škodič, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 11:04
Tudi uporaba derez in cepinov je bila pred stoletjem marsikje problematizirana, tako pri nas kot v tujini. Do menjave generacij v SPD, je bila "visoka turistika", ki se je posluževala pomagal bolj ko ne sopomenka za samomorilstvo.
O pomislekih glede opreme je pisala tudi najstarejša gorniška revija na svetu, Alpine Journal. Njen urednik Edward Strutt je bil izkušen gornik z vrsto zimskih vzponov (z vodnikom), hkrati pa izrazit tradicionalist. Vračanje nemških in avstrijskih alpinistov v njihovi dirki za Eigerjevo steno smrti, je označil kot popolno norost, hkrati pa je bil javen zagovornik prepričanja, da so dereze in drugi pripomočki navadno goljufanje.
Vendar to je zgodovina, razprave so se nehale že zdavnaj, razvoj je šel dalje.
Tu in sedaj imamo problem, kako bomo ta šport/dejavnost poimenovali.
Zaželena so mnenja na to vprašanje ...
Igor Pavlič, ponedeljek, 20. januar 2020, ob 08:45
Pa saj je že uporaba derez in kakršnegakoli cepina en sam "tooling", le da gre za "wet application". Je pa zanimivo, da recimo derez nikoli v zgodovini niso problematizirali kot pripomoček za napredovanje z umetnimi sredstvi. Podobno je še s čim. na velikih višinah je zdaj dodatni kisik pripomoček, vreden prezira, kuhalnik pa nepogrešljiv, čeprav vsi vemo, da poleg kisika človek potrebuje tudi tekočino, t.j. vodo in elektrolite v primerni obliki. Kaj naj v prihodnosti pričakujemo dosežke, kjer bo navedeno "brez kuhalnika" recimo?
Še je torej prostor za "divje živali". Ob zgornjem naštevanju se lahko spomnimo naših uspehov na Tirič Miru (1978), Bhagiratijih in Gašerbrumih, dveh poskusov na Rakapošiju in lanskega kroženja naše odprave okrog Čamlanga. Prostor torej je.
Emilija Vraber, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 13:55
Zanimivo bo spremljati Josta Kobusha, ki se namerava povzpeti na Everest po zahodnem gebenu. Glej:
https://explorersweb.com/2020/01/06/jost-kobusch-picks-west-ridge-for-everest-winter-solo/
Marjan Bohnec, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 10:48
Novo leto, nova ofenziva za ureditev prometa tako, da bi to omogočalo zaslužek domačinom.
Verjetno bi jim moral nekdo povedati, da zato, ker neke naravne znamenitosti ležijo v njihovi občini, niso zato upravičeni do zaslužka z njimi na račun ostalih državljanov, ki smo ravno tako lastniki tega.
Če koga res skrbi ekologija, pa bi lahko predlagal, da se ta cesta enostavno zapre za ves motorni promet, ohrani pa se neka pešpot na vrh sedla - nad Mangrtskim sedlom pa res ni nekih takih poti in alpinističnih smeri, ki bi jih bilo treba začeti že ob 5h zjutraj - kot je to npr. v Vratih.
Mire Steinbuch, ponedeljek, 13. januar 2020, ob 09:09
Strinjam se s podpisniki memoranduma in jim hkrati predlagam, da naj organizirajo spletno in klasično zbiranje podpisov proti predlagani "rešitvi" Ministrstva za infra(de)strukturo.
Zavedam se, bodo zbrani podpisi verjetno bob ob steno, vendar obstaja rahlo upanje, da bo bob morda dovolj velik, da bo spremenil mnenje odločevalcev.
Andrej Terčelj, nedelja, 29. december 2019, ob 22:33
Zanimivo, koliko se v 80. letih izrazoslovje in tehnika spremeni. Še najbližje mi je rdeča plazovna vrvica. A vseeno pri branju nisem razumel dveh izrazov, zato sem za razlago prosil poznavalca Aleša Gučka, ki mi je razložil in delim z vami:"Naprstnica je star izraz za dodatek na roko, ko je bil hud mraz. Smučarji so na nart od zapestja do prstov nataknili kosmato kožo in jo z elastikama pritrdili preko dlani v višini prstov in dlani blizu zapestja. Spodaj so imeli toplo smučarsko rokavico, največkrat volneno ali pa volneni v platneni rokavici. Tako so lahko prepogibali zapestje in dlan ter oprijeli smučarsko palico, ker koža ni bila na dlani. Torej celota tanjša. Udeleženci polarnih odprav so imeli kožnate debele okorne rokavice.
Snežni ščit je nastal, ko je že bilo veliko snega in je potem z vetrom nosilo še novo zapadli sneg preko nizkih ograj, ki so le delno molele iz snega. Smučarji so drseli po globokem, navadno pršnem snegu, in so mislili, ko so naleteli na snežni zid, da ga bodo enostavno prebili. Struktura tega snega je bila gosta, z veliko manj zraka. Namesto da bi ga prebili, so se vanj zakadili in ta jih je sunkovito ustavil. Še slabše je bilo, če so smuči pod snegom naletele na vrh ograje. Isto je bilo, če je bilo nizko grmovje v vrsti zelo skupaj. "
Primož Auersperger, nedelja, 29. december 2019, ob 08:01
Šerkezi je seveda pokomentiral celovito, to je z vidika preventive. Če imaš gor ta prave dereze, se ne boš zmotil pri rabi na primernem terenu, ker jih lahko uporabiš povsod, lahko z njimi štorkljaš tudi po gozdni poti in ne drsi. Vse ostale kombinacije rabe, to je dereze/palice derezice ipd. pa so namenjene poznavalcem. To je le taki bodo vedeli, kdaj jih lahko varno uporabijo, med drugim tudi v visokogorju, kar pa ne more biti "reklama" za množice. Tako razumem zapis in odgovor.
« Prejšnja stran
|
Število komentarjev:
10366 | Stran 1 od 519
|
Naslednja stran »
Komentarji
Nikolaj Bernard
Mojstrske izdelke bistriških železarjev si zaenkrat še lahko ogledate v objektih Pantzove žičnice v Soteski. Gotovo najstarejša gozdarska žičnica v Evropi je kljub zaščiti tehničnega spomenika republiškega pomena iz leta v leto v slabšem stanju. Upajmo, da jo bo lastniku (Nadškofija Ljubljana) ob pomoči ostalih inštitucij (Občina Bohinj, Zavod za varstvo kulturne dediščine,....) uspelo ohraniti pri življenju.
Plezanje je v modi
Modna industrija - drugi največji onesnaževalec na Zemlji.
Opozorila
Kaj pa zdrs planinca na Žabiškem Kuku, in pod Ojstrico - dva umrla.
Sožalje svojcem.
Ohranitev Mangartskega sedla
Dvomim, da si bodo odločevalci premislili - saj so vendar jeseni 2017 sprejeli dopolnitve k Zakonu o TNP verjetno ravno zaradi tega podora in načrtov za gradnjo obvoza:
»(4) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se na cestah iz prvega odstavka tega člena lahko načrtujejo in gradijo deli cest, katerih uporaba in obnova nista mogoči zaradi poškodb, ki so nastale zaradi naravnih nesreč, na način in v obsegu, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškodujeta naravo.«
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2881?sop=2017-01-2881
Sicer je ta točka malo butasta, kako boš gradil del ceste, katerega uporaba in obnova nista mogoči ... to je nesmisel. Poleg tega pa je najprej treba dokazati, da obnova res ni mogoča - dvomim, da visoki stroški morebitne obnove pomenijo, da ni mogoča. Saj vendar za izdelavo ocene stroškov sanacije najprej rabiš projekt, ki dokazuje, da je odsek mogoče sanirati. Če je ocena stroškov previsoka, to najprej pomeni, da obnova je mogoča, a si je ne moremo privoščiti. Torej to spet odpade po tej točki zakona.
Situacija na Mangartskem sedlu me malo spominja na vzhodni Altaj v Mongoliji ... neskočna travnata stepa, prek katere so v boljših časih zgradili nekaj cest, med drugim tudi mostove čez potoke. Mostovi so v desetletjih počasi propadli (zime so tam "sibirske") in ker ni denarja za obnovo, je pa za prometne znake, na mostovih stojijo znaki, da je cesta zaprta, neprevozna. Seveda se vsi vozijo mimo podrtih mostov prek struge, vsake toliko kakšen džip zaplava. Znak je pač cenejši od mostu in skrbnik ceste je tako poceni omejil svojo odgovornost. Mi smo očitno tudi še država v razvoju ...
Gorski reševalec:
Samo posest opreme ni dovolj, nazadnje sem ravno na Mali Mojstrovki videl nekaj opremljenih, vendar zato prav nič manj ogroženih gornikov - primer s 30° strmega pomrznjenega pobočja:
- napačna tehnika sestopanja z derezami na nogah (cik-cak, dereze prečno na strmino, torej samo po notranjih/zunanjih zobeh),
- brez rokavic (sneg pa grob, pomrznjen),
- zanka klasičnega cepina je bingljala nekje pri tleh (idealno za spotikanje, za ustavljanje pa malo manj),
- brez čelade (če zdrsneš in udariš z golo glavo v trd sneg, se boš bolj težko ustavljal s čimerkoli).
Takim talentom dereze na nogah in cepin v rokah samo povečajo ogroženost, ker se po njihovi zaslugi lahko spravijo v situacijo, na katero pa (glede na neznanje uporabe opreme) niso pripravljeni.
Opozorila
Kdaj bomo dočakali, da bodo v medijih v primeru nesreč in še česa pričeli poročevalci oz. "novinarji" navajati prava geografska poimenovanja raznih sedel in območij, kaj je tako težko v roke vzeti zemljevgid in preveriti? Ta malomarnost in dilentatizem novinarjev sta prisotna že odkar pomnim!
Neobičajni prizori
Po mojem gre za nerazumevanje.
Gorski reševalec:
Za tisto najhujšo malomarnost bi res lahko napisal račun, recimo vzpon pozimi na Malo Mojstrovko brez derez, cepina. Ne smemo pa it preveč v detajle. Nesreča se lahko zgodi vsakemu, tudi najbolj opremljenim. Zato pa nikol ne hitet nazaj, vzamte si čas, počasi in premišljeno sestopat.
Patagonija 2020
Poleg vseh zgoraj navedenih, je bil leta 1985/86 član plezalnega dela ekipe tudi Miroslav Svetičič-Slavc, ki žal ni mogel z nami na vrh zaradi zlomljenega prsta.
S filmsko kamero nas je vse do vrha spremljal filmski snemalec Matjaž Fištravec.
Vsem veliko sreče v Patagoniji ...
Orodno plezanje
Moje mnenje je, da so pomagala na nogah primerna, na zgornjih udih pa ne. Razen seveda rokavic.
Orodno plezanje
Tudi uporaba derez in cepinov je bila pred stoletjem marsikje problematizirana, tako pri nas kot v tujini. Do menjave generacij v SPD, je bila "visoka turistika", ki se je posluževala pomagal bolj ko ne sopomenka za samomorilstvo.
O pomislekih glede opreme je pisala tudi najstarejša gorniška revija na svetu, Alpine Journal. Njen urednik Edward Strutt je bil izkušen gornik z vrsto zimskih vzponov (z vodnikom), hkrati pa izrazit tradicionalist. Vračanje nemških in avstrijskih alpinistov v njihovi dirki za Eigerjevo steno smrti, je označil kot popolno norost, hkrati pa je bil javen zagovornik prepričanja, da so dereze in drugi pripomočki navadno goljufanje.
Vendar to je zgodovina, razprave so se nehale že zdavnaj, razvoj je šel dalje.
Tu in sedaj imamo problem, kako bomo ta šport/dejavnost poimenovali.
Zaželena so mnenja na to vprašanje ...
Orodno plezanje
Pa saj je že uporaba derez in kakršnegakoli cepina en sam "tooling", le da gre za "wet application". Je pa zanimivo, da recimo derez nikoli v zgodovini niso problematizirali kot pripomoček za napredovanje z umetnimi sredstvi. Podobno je še s čim. na velikih višinah je zdaj dodatni kisik pripomoček, vreden prezira, kuhalnik pa nepogrešljiv, čeprav vsi vemo, da poleg kisika človek potrebuje tudi tekočino, t.j. vodo in elektrolite v primerni obliki. Kaj naj v prihodnosti pričakujemo dosežke, kjer bo navedeno "brez kuhalnika" recimo?
Deset najzanimivejših
Še je torej prostor za "divje živali". Ob zgornjem naštevanju se lahko spomnimo naših uspehov na Tirič Miru (1978), Bhagiratijih in Gašerbrumih, dveh poskusov na Rakapošiju in lanskega kroženja naše odprave okrog Čamlanga. Prostor torej je.
27 alpinistov
Zanimivo bo spremljati Josta Kobusha, ki se namerava povzpeti na Everest po zahodnem gebenu. Glej:
https://explorersweb.com/2020/01/06/jost-kobusch-picks-west-ridge-for-everest-winter-solo/
Ohranitev Mangartskega sedla
Novo leto, nova ofenziva za ureditev prometa tako, da bi to omogočalo zaslužek domačinom.
Verjetno bi jim moral nekdo povedati, da zato, ker neke naravne znamenitosti ležijo v njihovi občini, niso zato upravičeni do zaslužka z njimi na račun ostalih državljanov, ki smo ravno tako lastniki tega.
Če koga res skrbi ekologija, pa bi lahko predlagal, da se ta cesta enostavno zapre za ves motorni promet, ohrani pa se neka pešpot na vrh sedla - nad Mangrtskim sedlom pa res ni nekih takih poti in alpinističnih smeri, ki bi jih bilo treba začeti že ob 5h zjutraj - kot je to npr. v Vratih.
Ohranitev Mangartskega sedla
Strinjam se s podpisniki memoranduma in jim hkrati predlagam, da naj organizirajo spletno in klasično zbiranje podpisov proti predlagani "rešitvi" Ministrstva za infra(de)strukturo.
Zavedam se, bodo zbrani podpisi verjetno bob ob steno, vendar obstaja rahlo upanje, da bo bob morda dovolj velik, da bo spremenil mnenje odločevalcev.
Lep pozdrav,
Mire
Matjaž Šerkezi,
To s plačevanjem ne bo šlo skozi, ker nam v ustavi piše socialna država.
Zanima me,
Iz srca: VSE NAJBOLJŠE!
Bela smrt je na preži!
Zanimivo, koliko se v 80. letih izrazoslovje in tehnika spremeni. Še najbližje mi je rdeča plazovna vrvica. A vseeno pri branju nisem razumel dveh izrazov, zato sem za razlago prosil poznavalca Aleša Gučka, ki mi je razložil in delim z vami:"Naprstnica je star izraz za dodatek na roko, ko je bil hud mraz. Smučarji so na nart od zapestja do prstov nataknili kosmato kožo in jo z elastikama pritrdili preko dlani v višini prstov in dlani blizu zapestja. Spodaj so imeli toplo smučarsko rokavico, največkrat volneno ali pa volneni v platneni rokavici. Tako so lahko prepogibali zapestje in dlan ter oprijeli smučarsko palico, ker koža ni bila na dlani. Torej celota tanjša. Udeleženci polarnih odprav so imeli kožnate debele okorne rokavice.
Snežni ščit je nastal, ko je že bilo veliko snega in je potem z vetrom nosilo še novo zapadli sneg preko nizkih ograj, ki so le delno molele iz snega. Smučarji so drseli po globokem, navadno pršnem snegu, in so mislili, ko so naleteli na snežni zid, da ga bodo enostavno prebili. Struktura tega snega je bila gosta, z veliko manj zraka. Namesto da bi ga prebili, so se vanj zakadili in ta jih je sunkovito ustavil. Še slabše je bilo, če so smuči pod snegom naletele na vrh ograje. Isto je bilo, če je bilo nizko grmovje v vrsti zelo skupaj. "
Sporne, nestrokovne in nevarne
Šerkezi je seveda pokomentiral celovito, to je z vidika preventive. Če imaš gor ta prave dereze, se ne boš zmotil pri rabi na primernem terenu, ker jih lahko uporabiš povsod, lahko z njimi štorkljaš tudi po gozdni poti in ne drsi. Vse ostale kombinacije rabe, to je dereze/palice derezice ipd. pa so namenjene poznavalcem. To je le taki bodo vedeli, kdaj jih lahko varno uporabijo, med drugim tudi v visokogorju, kar pa ne more biti "reklama" za množice. Tako razumem zapis in odgovor.