Išči

Komentarji

Komentarji (in njih komentarji ) so avtorski (z registriranim imenom in priimkom).
Naj bodo konstruktivni in nežaljivi; v primeru, da ne bo tako, jih lahko delno ali povsem brišemo.

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marjeta Štrukelj,

Slovenskih planincev cene in režimi v teh koncih žal ne zanimajo več. Tisti, ki ima, plača, tisti, ki nima, se Bohinja ogne na daleč.

Iztok Snoj,

"Ta del poti smo prehodili po pragozdu in vstop vanj je pravzaprav prepovedan."

Če boste naleteli na 'inšpektorja', ki vam bo v roke tiščal položnico, mu jasno in glasno recite, da vas je poslala Jelena!

Šalo na stran, danes svetu pač vlada antirazum.

~o~

Da gredo mejo pragozda vleči čez najbolj markanten vrh daleč okoli, na katerega vodi dobro nadelana pot, ki jo domačini in tudi drugi prehodijo(-mo) radi - saj rezervat ne bi izgubil prav nič, če bi tistih nekaj kvadratnih metrov izpustili.

Skratka, nekdo iz nas brije norca. Ne čudite se, ča boste za kak lep konec tedna srečali nekoga s službeno izkaznico. Kajti za pragozd boš motnja! In ne kakšni zvoki iz vasi nekaj sto metrov nizdol. Pred leti sem srečal Jana Breliha (https://fb.watch/qBP7BEVMoS/), ki je želel posneti zvoke tega pragozda. Imel je težko delo, zrak so pogosto sekali glasovi motornih žag, avtomobili, živina, itd.

Še nekaj za občutek o Krokarju: https://www.youtube.com/watch?v=kB57blEqQEo

Poznam naravovarstvenike, ki so dobri ljudje, poznam. Kaj pa če je večji del njih na nek način ljudomrznežev?

Iztok Snoj,

O Walterju vem bore malo. Iskal sem in našel intervju z novinarjem Alp, da sem si o njem ustvaril prvo predstavo. Videti je, da je v času plezanja našel tisti svoj smisel, ki ga večina niti ne išče. Dober članek o izjemnem človeku!

Povezava: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/intervju-z-walterjem-bonattijem-19302011

Vredno je prebrati vsako zapisano besedo, tu le izpostavljam:

»Odkril sem, da moja osebnost, moja notranja iskanja nimajo mnogo opraviti z samim alpinizmom. Plezanje je bilo pomembno, toda ne konec vsega. Pravi heroj v tem svetu je tisti, ki ohrani vero vase.«

»Za plezalca doseženi vrh ni nekaj fizičnega, ampak nekaj duhovnega. Ideja je: kako izboljšati ljudi, ne pa dosegati vrhove gora.«

»Če želimo doživeti pustolovščino, moramo živeti po pravilih pustolovščine, ki je popolnoma različna od gole telovadbe. V pustolovščini mora biti tudi nekaj nepredvidljivega.«

»Ko sem se naučil vse, kar so me gore lahko naučile, sem začel iskati nova ob¬zorja - veliki sever, globina morja, pragozd z divjimi živalmi. Gore so mi dale le to, kar sem si od njih želel.«

»Vendar po mojem mnenju religija ne pomeni nauka. Sem proti naukom. Zame je religija zelo širok pojem in pomeni spoštovanje velikih, skrivnostnih sil, ki so nas ustvarile in vladajo v vesolju.«

»Pri prehodu z alpinizma sem se srečeval z nevarnimi živalmi - levi in tigri v njihovem okolju, brez orožja.«

»Stik z naravo ohranja naše nagone in pomaga podzavesti ohranjati že skoraj pozabljena pravila. Vendar so nagoni tudi smešni; verjamem da je to del naše zavesti, ki je obstajala v vsakem od nas, vendar je izginila, ker ga je zadušila civilizacija. Naša logika že dolgo ne odgovarja logiki vesolja.«

Zagotovo je imel do živalskega sveta drugačen odnos kot Reinhold. Kakšno vlogo je pri njem imel medvedek, je vedel le on. Iz srca dan dar mladega fanta dobi nek pomen, ki ni opredeljiv, a ga je Walter verjetno še nadgradil. Morda talisman (predmet s čarovno močjo) ni najustreznejša opredelitev. Walterjev pogled na svet je za marsikoga nerazumljiv. Brez dvoma je pri ljudeh del te nerazumljivosti morda tudi medvedek. Ko sem povsem sam, svet okoli sebe dojemam nekoliko drugače. In vendar sem vsa leta vedel, da v gorah nikdar nisem bil sam! Še preden se je v bisagi znašel kdaj pa kdaj Piko. (Vsa leta samotarskih pohodov me je čakal v avtu, heHeh). Zavedanje prisotnosti nečesa? Kdo bi vedel. Alter ego? Nikakor ne. Prijateljev prijatelj? Zanimivo. Je bila v njem kakšna modrost? Kajti modri molčijo, haHah!

Pred časom sem se vprašal: kaj, koliko in kje so alpinisti pripomogli k napredku človeštva? In zakaj tolikšno goreče zagovorništvo za gorništvo pri nekaterih? Seveda poznam med alpinisti izjemne ljudi, a jih med ne-alpinisti in ne-gorniki poznam veliko, veliko več. Ali je kdo zaradi alpinizma (ali pa gorništva) postal boljši človek, in kaj bi to naj pomenilo? Čas je, da v roke vzamem katero izmed njegovih knjig, če ne kar vseh.

Marjan Bradeško,

Dragi Borut, še en komentar imam. Na tole: "Toda pogosto prevlada vtis, da se ne zavedamo, da je tisto, kar smo obravnavali kot normalno, ko smo bili otroci, pravzaprav stanje izjemne izčrpanosti ... Rezultat tovrstnega slabega stanja narave, so tudi ojačitve lanskoletnih poplav v vznožju gora." Kot človek, ki že kar nekaj časa hodi po tem svetu, lahko rečem le to, da so v mojem otroštvu vodotoke kmetje redno čistili, v njih ni ležalo drevja, reke niso bile tako regulirane in so počasi tekle, za hudourniškimi pregradami peska skoraj ni bilo, saj so ga redno odvažali, nenazadnje pa takrat tudi žleda ni bilo v takem obsegu (prvega se spomnim iz leta 1984) - lanske poplave so bile tako hude tudi zato, ker je naplavilo ogromno ostankov od žleda leta 2014. Moj pogled iz okolice Polhovega Gradca.

Marjan Bradeško,

Za celovito sliko morda še moj prispevek iz Planinskega vestnika: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/o-smislu-in-odpovedi. Knjigo sem bral v originalu, v nemščini, takrat prevoda še ni bilo.

Iztok Snoj,

"Zanj usodna kaplja čez rob je bila preplašitev dveh pohodnikov"

Saj bi se človek zasmejal na ves glas , če ne bilo tako žalostno za nas.

Marjan Bohnec,

Še čakamo da se bodo pritožili tudi vikendaši da je njim in strankam katerim oddajajo vikende zaradi neurij otežen pristop do vikendov.

Ko se bo pa začela sezona pobiranja cestnin in parkirnin se bodo pa verjetno pobiralci pritožili nad izpadom dohodka zaradi globalnega segrevanja.

Marjeta Štrukelj,

Joooooj, jest bi tut zlezla u en tak program …, kjer financirajo moje užitke. Pokažem vam, kako se z berglami in Wacoped čevljem pride do konca Zajamnikov in nazaj, pa še kam drugam! Ste za? Davkoplačevalska oz. zdravstvena blagajna pa mi povrne stroške za tak projekt. En podplat za Wacoped čevelj me stane 20 €, stroški snemalne ekipe pa seveda niso predvidljivi in lahko vrtoglav o narastejo …

Silna stroka! Kdo komu prodaja bučke?

Boris Štupar,

1981

V soboto, 30. maja 1981, so člani alpinističnega odseka Ljubljana-Matica opravljali pripravljalna dela. Zravnali in razširili so prostor in pripravili vse za betoniranje temeljev za nov bivak pod Skuto. Stane Belak - Šrauf, ki je bil takrat v polnih pripravah za jesensko odpravo v južno steno Daulagirija, se je na delovno akcijo odpravil iz Konca. Nad Tratami je krenil na desno pod JZ steno Velikega Grebena (Velk Grebn). Vstopil je v steno in plezal po ploščah, pod zaporo v desno. Na nekem kočljivem mestu se mu je ustavilo. Ni več vedel, kako naprej, plezanje nazaj po ploščah pa je bilo tudi (pre)zahtevno. Šrauf je zadrego najprej poskusil rešiti s klicanjem. Tudi tisti "na pomoč", ki ga nikakor ni maral, je mukoma izzvenel v odmevu. Plezalcev v Koglu tisto soboto še ni bilo, najbrž so imeli "delovno" in so prišli plezat šele naslednji dan. Nikogar ni bilo, da bi ga slišal, če ne upoštevamo tropov gamsov, ki so se veselo pasli v travah nad in pod S(e)kretom. Šrauf je poskušal še drugače. Sprostil se je s svojim znamenitim mešanim govornim repertoarjem. In zadeve so postale boljše, jasnejše. Plezal je naprej, višje in izplezal na rob, kjer je na desni opazil jeklenico, ki še danes visi tam ...

Marjan Bohnec,

Zahtevnejša gradbena dela pri nas itak izvajajo Turki. Zgleda pa da se bo znanje slovenskih gradbincev počasi res omejilo na izgradnjo mitnic na cestah in drugih naprav za pobiranje nezakonitih taks.

Včeraj sem se peljal na Soriško planino iz smeri Železnikov. Podporni zid, ki so ga zadnja leta gradili ob cesti se je takoj za odcepom začel podirati. Tam se vidi, da so vgradili nekajtonske kamnite bloke v brežino tako, da so vse skupaj povezali z malo betona. Zgleda lepo ampak očitno je ob letošnji namočenosti in zmrzali bil pritisk hribine prevelik in so se bloki odvalili na cesto. Na cesti je zdaj tam polovična zapora. Večji del tega zidu še stoji, seveda se ti nekajtonski bloki lahko odvalijo tudi na drugo polovico ceste. Tak stil gradnje je zdaj po celi cesti do Sorice.

Više je pa še stara gradnja z armiranim betonom in ustreznim odvodnjavanjem ki že desetletja kljubuje času.

Mitnico na državni cesti v Vrata ki bo začela obratovati naslednje leto so pa lepo naredili.

Miro Koder,

Velikokrat sem obiskal Kredarico, ko sta bila na njej opazovalca brata Nejc in Janez Gartner, kar nekaj Silvestrov smo preživeli skupaj. So prijetni spomini tudi na zimske vzpone na Triglav, kateri ostanejo. Želim jima zdravja in še veliko penzij. Lp!

Marjan Bohnec,

Če si vikendaš ti je očitno vse dovoljeno, drugim pa zmeraj manj.

Miro Koder,

Z Bačijem sva se leta 1994 povzpela na šesttisočak Pisang Peak v Himalaji, bil je dober sotrpin. Dragi Boris počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja!

Marjeta Štrukelj,

»Nekateri se ne držijo markiranih planinskih poti in hodijo po brezpotjih ...«

Ta in podobni očitki me v zadnjem času vznemirjajo. Ne zato, ker bi mi zdaj, ko ne morem več, kdo lahko še zbujal slabo vest zaradi potikanj po brezpotjih in nemarkiranih poteh. Hoja po njih, iskanja in zgubljanja so bila dolga leta srčika vznemirljivih doživetij, katerih vrhunci so se nemalokrat končevali tudi s poljubom markacije, zdaj pa vsi dragoceni spomini naenkrat postanejo grešna oz. omalovaževana dejanja. Kakšne ukalupljene planince pa bomo imeli, če se le ti ne bodo nikoli dali zapeljati neoznačeni stezici, ki vabi … ?

Uredništvo G-L,

Prejeto po e-pošti - 13.11.2023

Sonja Dolinšek: Dopolnila bi objavo o Alpinističnih novicah v Delu s tem, da je bil Franci tudi oče rubrike Planine in ljudje, ki je uspela vztrajati ob sredah celo nekaj dlje in je spodbudila tudi nastajanje planinskih novic tudi v Dnevniku, Teleksu in Večeru. Njegovi pomočniki v INDOK pri PZS smo si prizadevali, da so objavili tudi novice in intervjuje kar je prepričalo tudi urednike, da je planinstvo slovenskim bralcem tako ljubo, da koristi njihovi nakladi in zato je pomemben del vsebin še danes - ne le na športnih straneh.

Skratka, Franci je pripeljal planinstvo v javnost in zato smo mu lahko večno hvaležni !

Lep pozdrav!

Miha Pavšek,

Dragi Franci,

spoznal sem te šele kot urednika spletnih strani Gore-ljudje, a vedel, kaj vse in kje si bil pred tem na zvezi z gorami in vsemi, ki smo na kakršenkoli način povezani z njimi. V nekem obdobju sva sodelovala precej bolj intenzivno kot zadnja leta, ko so postale medijske idr. objave domena veliko širšega kroga uporabnikov svetovnega spleta. Vendarle pa sva ves ta čas vedela drug za drugega in se nekajkrat videla celo v živo, tudi v tvoji bohinjski "pisarni" ...

Tako vsestranskih in razgledanih urednikov, "ne delajo več", zato si bil in boš ostal eden in edini. Pogrešali te bomo, čeprav vemo, kaj nam sporočaš z višav - gremo dalje!

Silvo Baznik,

Spoštovani Franci,

pogrešali bomo tvojo besedo in zanos pri ustvarjanju. Slovenska zemlja in gore so bile tvoj ponos in so tvoji sopotniki sedaj v miru in tišini.

Silvo

Janez Pikon,

Hvala Franci …

zaustavila se je tvoja ustvarjalna pot, vedno se te bom rad spominjal, najina številna srečanja sežejo daleč nazaj, v marec in leto 1981, meni si vsekakor veliko pomagal in mi svetoval, tudi programe sva skupaj pisala in zavzeto ustvarjala, ko sva se oba še učila računalniškega jezika Basic in Pascal, kasneje si me 25. novembra v letu 2007 povabil k sodelovanju na spletno stran "gore-ljudje.si" in še danes ustvarjam po tvoji zaslugi in z mojimi potopisi ...

... Gremo dalje ... pozdravljen mi bodi, vedno se te bom rad spominjal, Janez ...

Iztok Snoj,

Franci, hvala ti za vse! Kjerkoli že si!

Gremo dalje! je bil vedno tvoj slogan. Naj bo tudi na tvojih sedanjih, novih 'poteh'.

Marjan Bradeško,

Franci je bil legenda pri povezovanju vseh, ki jim gore (in vse okoli) kaj pomenijo. Prav v letih, ko je nastajala njegova domena za Gore ... ljudje, sem preživel veliko časa pri njemu, ko sva se mučila z modemom, ki ga je povezoval v svet. Tudi moja prva objava v Književnih listih je bila na njegovo pobudo. Še letos spomladi sva govorila, mi je rekel, naj še kaj za semle napišem. Pa nisem vedel, da bo to že v njegov spomin. Neprecenljivo dediščino - kroniko je pustil za seboj. Naj počiva v miru. Sožalje svojcem.

Previous Next