Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Planinski vestnik - maj 2020

Iztok Snoj, ponedeljek, 18. maj 2020, ob 18:38

Gremo dalje! je Francijev dolgoletni moto. Na trenutke sta mu besedici ostali v grlu, ampak je zmogel.

Najpomembnejše meje so tiste, ki si jih postavljamo samemu sebi.

Ablast zahteva eno, mi pa - ali bomo te meje upoštevali, spoštovali, ali pa jih ne bomo. Zdi se, da smo v vojni, a ne z virusom. Na začetku tega dogajanja je Bojan Ambrožič smučal z Vršiča - in glej, za nekatere je prestopil meje in malodane postal izdajalec ali vsaj propagandist slabega. Ne, ne promoviram njegovega načina doživljanja narave, pravim samo, da ni nikogar ogrožal ali mu škodoval. Reakcije pa so bile burne. razen prvega, Tonetovega komentarja: "Kaj nam pa morejo ...!"

Moj pogled na sedanje razmere se bolj spogleduje z II. svet. vojno. Omejevanja imamo v zelo podobnih smereh: omejevanje gibanja, druženja, izražanja. Takrat se je vedelo, kdo je okupator. Danes se ve, kdo postavlja omejitve.

Zanimivo se mi je zdelo, da so bila nekateri PD-ji zelo vestni pri uveljavljanju omejitev. Nič narobe. Da je človek dober, ne pomeni, da ne dela napak, ampak da svoje napake, če jih spozna, skuša popraviti.

Duh planinstva je vseeno dovolj močan, da so se tudi na tem področju zgodile določene sprostitve. V gorah lahko človek sreča samega sebe. Če to želi in skuša.

Medved v borbi

Dušan Škodič, ponedeljek, 11. maj 2020, ob 07:47

Pretresljivo zgodbo z "zadnjim medvedom v Trenti" je res opisal Jože Abram - Trentar, vendar le v dokumentarni obliki.

Tole je literarno razvita pripoved, ki sem jo napisal za PV leta 2006. Izšla je tudi v knjigi Planinske založbe Ljudje v gorah, kjer so zbrane nekatere zgodbe napisane po resničnih dogodkih v naših gorah.

http://www.planinskivestnik.com/files/File/arhiv_pdf_pv_2006_12.pdf#page=23

Zgodbe

Lojze Budkovič, nedelja, 10. maj 2020, ob 11:27

Matjaž, ne pozabi zgodbe Savske linije.

Planinske koče

Iztok Snoj, sobota, 9. maj 2020, ob 21:33

Podprimo najemnike planinskih koč, da preživijo ta čas in pri njih naročimo kakšno pijačo več, namesto da jo prinesemo s seboj - kdor seveda finančno to zmore.

Predvsem uporabljajmo zdravo pamet. Včeraj sem videl, da je eno od planinskih društev okolico njihove koče opremilo vsaj s petimi obvestili, da je prepovedano zadrževanje pri objektu, posedanju po klopeh itd. Manjkal je samo še napis: visoka napetost - smrtno nevarno. Včasih gre skrb čez vse razumne meje. Ne predstavljam si, da bi se takimi napisi opremili gostilničarji.

Priporočila PZS

Iztok Snoj, sobota, 9. maj 2020, ob 16:05

Toliko je vsega … Prejšnje kratko priporočilo je bilo videti veliko uporabnejše. Verjetno pa bi zadoščal en sam stavek: v gore hodite po zdravi pameti. Vsa druga pravila in priporočila so bila že napisana in veljajo povsod.

Ta čas lahko izkoristimo, da kako nam že znano pot, goro, bolje spoznamo, jo doživimo na drugačen način. Da si v tem obdobju vzamemo dovolj časa in skušamo ozavestiti, kaj se nam dogaja, kaj nam 'dogajajo', in kakšne spremembe nam pretijo v prihodnje. Zaobjeti širino v nižini, ko gre za dogajanja v Sloveniji in svetu.

Povezava na zanimivo oddajo (saj je tudi planinarjenje neke vrste športa):
https://val202.rtvslo.si/2020/04/zivljenjski-slog-27/

Osti jarej!
Iztok Snoj

Valentin Stanič

Franci Savenc, torek, 5. maj 2020, ob 09:58

France Malešič dostavlja: Staničev vrh v Zeleniških špicah ni 'težko dostopen', ampak z lažjim plezanjem dostopen; Staničevega zavetišča pod vrhom Triglava Aljaž ni zgradil, ampak ga je dal izsekati.

Valentin Stanič

Marjan Bradeško, torek, 5. maj 2020, ob 08:13

O tem velikem možu sem pisal leta 2004 v Planinskem vestniku, ko je izšla monografija o Valentinu Staniču z naslovom Cerovščkov gospod. Preberite moje videnje na http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2010_04.pdf#page=66.

Oče alpinizma

Metod Škarja, nedelja, 3. maj 2020, ob 22:40

Za prvi alpinistični vzpon velja vzpon na Mount Aiguille, 2085 m, leta 1492

https://en.wikipedia.org/wiki/Mont_Aiguille

Mont Aiguille (2,085 m (6,841 ft)) is a mountain in the Vercors Massif of the French Prealps, located 58 km (36 mi) south of Grenoble, in the commune of Chichilianne, and the département of Isère. ... Its first climb in 1492 was said to mark the birth of mountaineering.

Oče alpinizma

Franci Savenc, nedelja, 3. maj 2020, ob 13:23

V članku je po tuji literaturi nenatančno povzeto, naj bi znameniti italijanski pesnik Francesco Petrarca s tem vzponom na Mont Ventoux postal »oče alpinizma«. Pri tem je brez dvoma mišljeno planinstvo. Gora ni alpinistično zahtevna, iz njegove pripovedi pa je tudi očitno, da mu med vzponom ni bilo potrebno plezati z vsemi štirimi in je šlo le za naporno vzpenjanje.
Njegova imenitna planinska izpoved pa zveni tudi v sedanjem času povsem sodobno. S tem je bil daleč pred svojim časom in ga drugi še več stoletij niso dosegli. Petrarca povsem upravičeno velja za očeta sodobne planinske misli.
France Malešič - objava uredništva

Zgodbe z gora (5)

Iztok Snoj, nedelja, 26. april 2020, ob 18:17

Ljudje se že nekaj časa delijo na tiste, ki 'vedo', zakaj in kako hoditi v gore, in tiste, ki ne tega znajo in po njihovem mnenju o tem nimajo pojma.
To ni neposredno povezano s člankom: adijo pamet, oziroma zdravi razum.

Zgodbe z gora (5)

Marjan Bohnec, nedelja, 26. april 2020, ob 13:55

Treba bo pa kaj narediti tudi za varovanje navadnih ljudi, precej si jih po tej korona krizi kaj več kot izlet v gore ne bodo mogli privoščiti. Živali pa imajo v Sloveniji res dosti prostora kamor se lahko umaknejo, smo med redkeje poseljenimi evropskimi državami z največ gozda. Če pa bo kakšna služba manj v TNP in med okoljevarstveniki pa bodo pač delili usodo drugih državljanov.

V ponedeljek

Franci Savenc, nedelja, 26. april 2020, ob 10:56

PcL je sporočil pojasnilo glede cene: Zavedamo se, da je cena za dve uri plezanja visoka, zlasti ob primerjavi s predhodnim stanjem. Želimo vam omogočiti plezanje in ohraniti vaše zaupanje, naj pojasnimo. Kljub minimalnemu obratovanju objekta-zunanje stene nastajajo stroški, ob vseh enkratnih stroških povezanih z varovalnimi ukrepi in spremenjenim načinom prijav, nastajajo tudi obratovalni stroški kot so najemnina-amortizacija zunanje stene in oprimkov, plača receptorja, strošek preopremljanja stene, stroški čiščenja in računovodenja ter splošni stroški (elektrika, voda, odvoz smeti in drugi).
Dodalo uredništvo

Nova navodila

Igor Pavlič, nedelja, 26. april 2020, ob 10:36

TA "priporočila" in grožnje GRZS ter GRS, PZS itd., češ da je reševanje v času "ukrepov" vprašljivo, širjenje virusov po gozdovih, snežiščih in po skalah deluje, posledično pa naj ne hodimo v klance, razen če gre za gozdarstvo in lov, je nekaj najbolj absurdnega v zadnjih 100 letih, sorry! Pa kaj res ni nikogar, ki bi jasno in glasno obelodanil, da je ta "cesar" nag?

Nova navodila

Marko Kern, petek, 24. april 2020, ob 20:33

Za primerjavo, kakšna pravila imajo naši severni sosedi glede aktivnosti v gorah:

https://www.bergsteigen.com/news/neuigkeiten/klettern-klettersteiggehen-und-auf-skitouren-waehrend-der-corona-krise/

Vprašanja za PZS

Bojan Leskošek, sreda, 22. april 2020, ob 10:03

Smiselna vprašanja. Tudi mene zanimajo odgovori, predvsem na vprašanje iz 3. alineje. Nikjer nobenega imena, nikjer nobenega podpisa ... Vsaj iz vsebine prvih priporočil je bilo povsem očitno, da pri njihovem sprejemanju ni mogla sodelovati komisija, ki je bila ustanovljena za to, da skrbi za SLO plezališča (KŠP). Kdo so torej tisti "planinski strokovnjaki", ki znotraj PZS odločajo o šp. plezanju in s čim je motivirana KŠP, da ob njihovih nesmiselnih ugotovitvah modro(?) molči?

Odgovor

Betka Galičič, četrtek, 16. april 2020, ob 22:46

Spoštovana PZS, dober mesec zglednega spoštovanja vaših in ostalih priporočil je mimo, razmere se umirjajo in zdravstvene kapacitete so zasedene manj kot 20 %. Po tem času vidimo (predvsem tisti, ki hočemo videti), da je bilo pri vsem skupaj mnogo zavajanja, strašenja in tudi pretiravanja. Zato menim, da je zadnje razmišljanje Roka in Bojana zelo na mestu in plezalci upravičeno pričakujemo, da se vsaj tokrat zavzamete za nas in poskušate čimprej doseči sprostitev športnega plezanja v vseh plezališčih, kjer je to možno.

In ko se je že omenjala Predloka - največja ironije le-te je, da ni bil problem mitološki ptič, ampak lokalna kura ...

Odgovor

Bojan Leskošek, četrtek, 16. april 2020, ob 11:46

Vladni govorec je že včeraj najavil, da od sobote naprej velja nov vladni odlok, v katerem je npr. balinanje izrecno(!) dovoljeno:
https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2020/04-2020/SPdopisnasevl22.doc

Če bi bilo dotikanje skupnih površin, pa še kovinskih povrhu (balin kugel v tem primeru) res tako nevarno, bi se človek vprašal, koliko stotin (tisočev?) upokojencev bo pomoril ta vladni ukrep.

Bil je velik človek

Miro Koder, sreda, 15. april 2020, ob 23:39

Imel sem čast da sem se pred leti srečal z njim na Sv. Višarjih, ko sem iz Zajezere preko Kamnitega lovca prišel na Višarje. Njegov glas je bil tako blag, da mi je v trenutku segel v dno duše in me spremljal še celo pot v dolino. Topel, dobrodušen, velik Slovenec.Najbolj od vseh je imel razdelano mejo cerkev - država. Žal v cerkvenem vrhu nepriljubljen in od svojih grdo izobčen. Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja!

Lp!

Bil je velik človek

Andrej Kecman, sreda, 15. april 2020, ob 08:19

Naj ob teh zapisih vsaj zardijo vsi, ki so tega dobrega človeka izgnali v Trst.

Odgovor na odprto pismo PZS

Primož Auersperger, sobota, 11. april 2020, ob 11:44

"Posamezna planinska društva so planinske poti zaprla na pobudo in zahtevo občinskega štaba civilne zaščite in v teh občinah enako velja tudi za kolesarske poti."
Konkretno v Kamniku je situacija skrajno nenavadna. Poti PD Kamnik so zaprte. Vendar pa ni jasno oziroma označeno, kaj je zaprto in kaj ne oz. kaj sploh so poti PD Kamnik. Uporabnikom planinskih poti tudi ni jasno, da v občini Kamnik niti slučajno niso vse poti v oskrbi PD Kamnik. Tako je popolna zapora poti povzročila veliko zmede. Nenavadno se tudi zdi, da je situacija na terenu v občini Kamnik precej drugačna. To je poti, ki so markirane oziroma tiste, ki spadajo pod sredogorske, to je pohodniške poti so, na začetku zgledno označene s pravili gibanja (morda terjajo dopolnitve v smislu izvajanja gibanja vsaj 5 m od drugih skupin/posameznikov). Klopce in igrala so prekrita s trakovi, ki opozarjajo, da se jih ne uporablja. Samo označitev je izvedla Civilna zaščita, kot je razvidno iz obvestil na spletni strani Občine Kamnik. Tudi iz ostalih obvestil na spletni strani občine je razvidno, da se ljudje na sredogorskih poteh večinoma držijo omenjenih priporočil o gibanju, kar je pravzaprav velik uspeh teh organizacij.
To dejstvo, da so vsi skupaj uspeli doseči upoštevanje pravil gibanja kazi dejstvo, da so določene sredogorske poti še vedno formalno zaprte, kar povzroča zgoraj omenjeno zmedo. Iz previdnega odgovora PZS, kot so jo podali v odgovoru na odprto pismo, ta zmeda še vedno ni razčiščena, ker ni razjasnjeno, kdo je zahteval zaporo poti, če jo še zahteva in do kolikšne mere. Lepo bi bilo, če bi uspele omenjene organizacije proizvesti neko skupno informacijo o odprtju/zaprtju sredogorskih poti, ker bi na ta način razredčili same sprehajalce in bi veliko lažje pri samem sprehajanju vzdrževali varnostno razdaljo, ki je po najnovejših raziskavah lahko 1,5 metra le pri čim bolj statičnem srečevanju, nikakor pa ne pri hoji drug za drugim ali celo pri kakem kolesarjenju. Vse znanstvene indikacije, vključno z ugotovitvami WHO in NIJZ kažejo, da bo virus med nami vztrajal dalj časa. To pomeni, da bomo morali z njim živeti dalj časa. Pri tem pa bi mi (tudi številnim drugimi uporabniki poti) zelo pomagalo, če bi bila pravila sprehajanja malo bolj enolično opredeljena, brez prelaganja odgovornosti za opredelitev teh pravil z ene strani na drugo. Omenjena postavitev tabel z nasveti o gibanju, ki jih je izvedla Civilna zaščita v občini Kamnik, je po mojem zelo dobra osnova.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10492 | Stran 1 od 525 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker