Marjeta Štrukelj, petek, 16. avgust 2019, ob 18:00
Možiclji pravite? Ah, dajte no... Kje ste pa zvedeli, čemu služijo?
Mene ne skrbi, da bi me graditelji zavedli. Tam, kjer jih jaz potrebujem, jih postavljajo izkušeni in osveščeni gorniki. Ampak oni postavljajo čisto nekaj drugega - možice vendar!
Pri več kot poldrugem milijonu obiskovalcev po gorah kakšnih podrugi tisoč intervenvcij spoloh ni kakšna velika številka! Zakaj se nihče ne čudi, da je vsak dan po 100 prometnih nesreč, več kot po 10 požarov, najdejo pa še po par bomb in granat na dan itd. Niso pa vsi GRS-jevci prostovoljci, pilot in dežurni zdravnik ter "mehanik" so na Brniku službeno in jim tečejo delovne (nad)ure...
Matej Kucler, ponedeljek, 12. avgust 2019, ob 12:17
Igor kot vidiš se intervencije množijo kot gobe po dežju...zato mi nismo pristojni, to se bodo moral GRS, policija, ministrstva, zavarovalnice dogovrit...če se en bodo se pa naj sprijaznijo s 600+ intervencijami.....poglej tud sam sem v petek šel iz Valvazorjeve koče na Vajnež, gor mi je blo peklensko vroče, ves mokr od švica, upam da veš kaj to pomen za telo...z vodo si ne moreš pomagat ob takem naporu. Men delno pomaga sol ali pa sol/voda, lahka hrana in spanec kje med potjo...ne vem pa kako je pri drugih.
Mislil sem it iz Potoškega Stola na Stol pa se na višini 1950 obrnil in šel nazaj do Valvazorjeve koče. Preventivno, pot je itak gladka s štrlečimi kamni ven in če se tam zaradi preutrujenosti zložiš se sigurno poškoduješ do te mere da je potrebno reševanje. Imel sem še več kot dovolj moči, rezerve za varen sestop. Šele tik pred kočo sem občutil pravo utrujenost, torej preračunano bi se po Stolu znašel ravno pri sestopu s to urejenost. Hvala bogu hodim večinoma sam, le tako si sam svoj gospodar časa in lahko vedno prisluheš telesu. Malo je takih, ki vidijo svoj cilj točko, kjer odnehajo in jim je pot pomembna.
Igor Pavlič, ponedeljek, 12. avgust 2019, ob 09:28
Stroški v Sloveniji v povprečju znašajo okrog 3.000,00 EUR na reševanje. Te tako za Slovence kot tuje državljane krije zdravstvena zavarovalnica, seveda pod pogojem, da je bil rešeni ali umrli poškodovan ali bolan. Podobno ureditev reševanja ima tudi Hrvaška.
Ob sklenitvi zavarovanja (npr. preko ustrezne članarine PZS), stroške krije zavarovalnica (pri PZS zavarovanju je to Adriatic). Če bi bilo reševanje v Avstriji brezplačno in bi do nesreče prišlo iz drugih razlogov kot sta malomarnost in neustrezna oprema, ne vidim razloga, da bi bili naši planinci tam sploh zavarovani, saj imajo sklenjeno zdravstveno zavarovanje vendar! Morda le če bi se izgubili?!
Zadeve niso tako enostavne kot izgledajo! Končno tudi gasilci ničesar ne zaračunavajo, še najmanj Zdravstveni zavarovalnici, če recimo iz gočih objektov rešujejo poškodovance ali iz vode potapljajoče. Podobno velja tudi za Policijo pri nas in na Hrvaškem, ki po vodi rešujejo razne suparje, jadralce, plavalce itd. No, pri slednjih niti ne preverjajo ustreznosti opreme ...
Uvest plačljiv sistem kot ga imajo Italjani, Avstrijci, Švicarji. Če si slabo opremljen si samoplačnik celotne intervencije. Če si dobro opremljen in se zgodi nesreča pa se stroški krijejo iz zavarovanja. S tem bi se tud financiral gorske reševalce. Če pa nekdo gre v gore brez opreme in pride nazaj pa tud nas neb smel preveč zanimat, saj v končni fazi bo tak sam plačal stroške intervencije. Mislim, da bi se red naredil 1,2,3....torej kaj še čakate.....
Nič ni iskrenega razen hlepenja po denarju, to je menda jasno! Zakaj so pa gradili cesto na Rudnico in gor postavili bife (na črno), pa cesto ne le do Blata, ampak še en odcep do Planine v Lazu, na levo pa nad Vogarjem, verjetno bo kmalu segla do pod Pršivca, tretji krak pa do Triglavskih jezer, mogoče bo kje vmes tudi benciska črpalka z okrepčevalnico, avtopranico, motelom ...
Sam se še spomnim časov, ko je skozi Suho potekala le pot, noben planinec ni pogrešal ceste. In če je tako fino in priročno, da so Italjani zgradili cesto do Mangarstskega sedla, se ne bi čudil, če bi podobno kdaj speljali še na Jezera pod Rokavi, od tam pa kakšno ferato ali dve do Oltarja in Rokavov s podaljškom do Škrlatice, sicer veliko ljudi nikdar ne bo videlo teh koncev od blizu.
Si kdo predstavlja Veliko planino, če ne bi na Šimnovec vozila gondola?
Med vsemi sedli in škrbinami, do katerih se je treba potruditi ali nanje celo priplezati, je Mangartsko eno redkih z elegantnim dostopom (žal, pa vendar, hvala Italijanom). Na Mangartu sem bil trikrat, a nikoli ne bi bil brez te ceste. Lep gradbeniški podvig, lep turistični cilj in lepo izhodišče za vzpon na enega naših najlepših vrhov. In okolica z bogato zgodovino. Hvala tej cesti, brez nje bi bilo vse to oddaljeno zakotje in večini Slovencev neznano.
Zadeva ni nikoli črno bela. Zaprimo cesto na pl. Blato, kot je predlagal Primož. Tja ne hodijo alpinisti plezat da bi morali že zgodaj začeti kot je npr. v Vratih. Pot se jim bo podaljšala, ampak po prijetni poti, kjer ne bo nobenega prometa.
Domačini sicer ne bodo imeli dohodka, ampak temu se bodo v imenu ekologije z veseljem odrekli.
Državne ceste (in pripadajoča parkirišča) pa naj ostanejo v upravljanju države.
Ta je dolžna upravljati svoje ceste, če se zabašejo jih začasno zaprejo, če kdo koga zaparkira situacijo razreši policija. Za vse to državne organe plačujem, ne izogibam se davkom, ni res da mi gre groš težko iz žepa.
Tudi mi ni bil problem, ko sem plačal neko takso na državni cesti na Mangrt, čeprav neupravičeno.
Problem je da nekaterim ni to zadosti. Tudi če bi sam še zmogel, pa vem da veliko Slovencev ne zmore plačevati parkirnin kot so v Bohinju pa sedaj tudi na nekaterih parkiriščih v Kranjski Gori.
Darko Podkoritnik, četrtek, 8. avgust 2019, ob 20:35
Razumemo te Marjan, da gre težko groš iz žepa in da si proti vsakemu ukrepanju glede umirjanja prometa. To si povedal večkrat (in verjetno še boš). Tudi prav.
Se pa tudi jaz strinjam, da se s temi dnevi umirjanja prometa v alpskih dolinah ne bo prav nič spremenilo. Morali bi zastaviti ravno obratno. Na dni, ko je pričakovana največja obremenitev, bi morali popolnoma ukiniti vse parkirnine in cestnine v doline, in to tudi objaviti. Naj se vse preplavi s plehom, zaparkira in obstane, da bomo imeli čas v miru razmišljati, da morda ni več tako kot pred leti, ko je bilo pri nas trikrat manj avtomobilov in na naših cestah petkrat manj turistov.
Miro, govoriš brezveze.
Če hočeš iti plezat v Triglavsko S steno, ali pa v 1 dnevu po poti na Triglav in nazaj, je priporočljivi iti bolj zgodaj kot z avtobusom ob 6h iz Mojstrane. Če bodo ceste zaprte, v kočah ne bo prostora, da bi vsi prišli prespat 1 dan prej, spati zunaj - kot smo včasih - pa tudi ni dovoljeno zaradi TNP.
V Vratih je planinstvo in alpinizem je bilo pred TNP-jem in raznimi poslovnimi idejami lokalnih skupnosti o parkirninah in cestnihah. Tako naj tudi ostane in se ga ne sme ovirati.
Miro, smeri v Vratih te pa še čakajo.
Težko je spregledati kakšna ofenziva poteka te dni za "umirjanje" prometa v gorskih dolinah in na goskih cestah.
Pri tem se sklicuje na vedno prikladno ekologijo, uporabila se je celo tragedija na jezu Vajont izpred 60 let.
Aktualne so državna cesta v Vrata, državna cesta čez Vršič in državna cesta na Mangrtsko sedlo. Vsem je skupno to, da lokalne skupnosti tukaj niso upravičene do pobiranja cestnin, parkirnin, niti do reševanja te "zadrege" z ekološkimi taksami. Tako je tudi prav, lokalne skupnosti niso lastnice naravnih lepot, niso zgradile cest, niti jih ne vzdržujejo.
Kakor domače prebivalstvo tukaj potrebuje kakšen dodatni € zaslužka, pa je tudi med obiskovalci kar nekaj takih ki si ne bodo mogli privoščiti parkirnin (vemo kakšne so v kranjskogorski in bohinjski občini tam kjer imajo proste roke) in bodo te naravne lepote, katerih lastniki so (če so državljani Slovenije) postale nedosegljive.
Namesto predlagane iniciative predlagam iniciativo, da vse te ceste ostanejo v državni lasti in upravljanju države.
« Prejšnja stran
|
Število komentarjev:
10257 | Stran 1 od 513
|
Naslednja stran »
Komentarji
Planinca, pogrešanega od lanskega novembra …
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pogresanega-planinca-nasli-mrtvega-na-sneziscu-pod-kredarico/497322
Planinca, pogrešanega od lanskega novembra …
Gre za Uroša Šunta, 2x sem ga pred obilno zimo tud sam iskal a zaman.
20 let križa
Na križ je bila vdelana ploščica s pomenljivimi mislimi Marijana Krišlja (glej pdf PV). Morda je še tam.
Zakaj ne bi smeli
Možiclji pravite? Ah, dajte no... Kje ste pa zvedeli, čemu služijo?
Mene ne skrbi, da bi me graditelji zavedli. Tam, kjer jih jaz potrebujem, jih postavljajo izkušeni in osveščeni gorniki. Ampak oni postavljajo čisto nekaj drugega - možice vendar!
Steber
Fantastična linija!
Bilten URSZR – 11.08.19
Pri več kot poldrugem milijonu obiskovalcev po gorah kakšnih podrugi tisoč intervenvcij spoloh ni kakšna velika številka! Zakaj se nihče ne čudi, da je vsak dan po 100 prometnih nesreč, več kot po 10 požarov, najdejo pa še po par bomb in granat na dan itd. Niso pa vsi GRS-jevci prostovoljci, pilot in dežurni zdravnik ter "mehanik" so na Brniku službeno in jim tečejo delovne (nad)ure...
Luka Lindič
Za uspešen prost vzpon v smeri sem potreboval 10 obiskov in ne 2 kot je navedeno v tekstu.
Bilten URSZR – 11.08.19
...prvi komentar sem bolj mislil na tujce.
Bilten URSZR – 11.08.19
Igor kot vidiš se intervencije množijo kot gobe po dežju...zato mi nismo pristojni, to se bodo moral GRS, policija, ministrstva, zavarovalnice dogovrit...če se en bodo se pa naj sprijaznijo s 600+ intervencijami.....poglej tud sam sem v petek šel iz Valvazorjeve koče na Vajnež, gor mi je blo peklensko vroče, ves mokr od švica, upam da veš kaj to pomen za telo...z vodo si ne moreš pomagat ob takem naporu. Men delno pomaga sol ali pa sol/voda, lahka hrana in spanec kje med potjo...ne vem pa kako je pri drugih.
Mislil sem it iz Potoškega Stola na Stol pa se na višini 1950 obrnil in šel nazaj do Valvazorjeve koče. Preventivno, pot je itak gladka s štrlečimi kamni ven in če se tam zaradi preutrujenosti zložiš se sigurno poškoduješ do te mere da je potrebno reševanje. Imel sem še več kot dovolj moči, rezerve za varen sestop. Šele tik pred kočo sem občutil pravo utrujenost, torej preračunano bi se po Stolu znašel ravno pri sestopu s to urejenost. Hvala bogu hodim večinoma sam, le tako si sam svoj gospodar časa in lahko vedno prisluheš telesu. Malo je takih, ki vidijo svoj cilj točko, kjer odnehajo in jim je pot pomembna.
Bilten URSZR – 11.08.19
Stroški v Sloveniji v povprečju znašajo okrog 3.000,00 EUR na reševanje. Te tako za Slovence kot tuje državljane krije zdravstvena zavarovalnica, seveda pod pogojem, da je bil rešeni ali umrli poškodovan ali bolan. Podobno ureditev reševanja ima tudi Hrvaška.
Ob sklenitvi zavarovanja (npr. preko ustrezne članarine PZS), stroške krije zavarovalnica (pri PZS zavarovanju je to Adriatic). Če bi bilo reševanje v Avstriji brezplačno in bi do nesreče prišlo iz drugih razlogov kot sta malomarnost in neustrezna oprema, ne vidim razloga, da bi bili naši planinci tam sploh zavarovani, saj imajo sklenjeno zdravstveno zavarovanje vendar! Morda le če bi se izgubili?!
Zadeve niso tako enostavne kot izgledajo! Končno tudi gasilci ničesar ne zaračunavajo, še najmanj Zdravstveni zavarovalnici, če recimo iz gočih objektov rešujejo poškodovance ali iz vode potapljajoče. Podobno velja tudi za Policijo pri nas in na Hrvaškem, ki po vodi rešujejo razne suparje, jadralce, plavalce itd. No, pri slednjih niti ne preverjajo ustreznosti opreme ...
Bilten URSZR – 11.08.19
Uvest plačljiv sistem kot ga imajo Italjani, Avstrijci, Švicarji. Če si slabo opremljen si samoplačnik celotne intervencije. Če si dobro opremljen in se zgodi nesreča pa se stroški krijejo iz zavarovanja. S tem bi se tud financiral gorske reševalce. Če pa nekdo gre v gore brez opreme in pride nazaj pa tud nas neb smel preveč zanimat, saj v končni fazi bo tak sam plačal stroške intervencije. Mislim, da bi se red naredil 1,2,3....torej kaj še čakate.....
Glas ljudstva
Nič ni iskrenega razen hlepenja po denarju, to je menda jasno! Zakaj so pa gradili cesto na Rudnico in gor postavili bife (na črno), pa cesto ne le do Blata, ampak še en odcep do Planine v Lazu, na levo pa nad Vogarjem, verjetno bo kmalu segla do pod Pršivca, tretji krak pa do Triglavskih jezer, mogoče bo kje vmes tudi benciska črpalka z okrepčevalnico, avtopranico, motelom ...
Sam se še spomnim časov, ko je skozi Suho potekala le pot, noben planinec ni pogrešal ceste. In če je tako fino in priročno, da so Italjani zgradili cesto do Mangarstskega sedla, se ne bi čudil, če bi podobno kdaj speljali še na Jezera pod Rokavi, od tam pa kakšno ferato ali dve do Oltarja in Rokavov s podaljškom do Škrlatice, sicer veliko ljudi nikdar ne bo videlo teh koncev od blizu.
Si kdo predstavlja Veliko planino, če ne bi na Šimnovec vozila gondola?
Glas ljudstva
Med vsemi sedli in škrbinami, do katerih se je treba potruditi ali nanje celo priplezati, je Mangartsko eno redkih z elegantnim dostopom (žal, pa vendar, hvala Italijanom). Na Mangartu sem bil trikrat, a nikoli ne bi bil brez te ceste. Lep gradbeniški podvig, lep turistični cilj in lepo izhodišče za vzpon na enega naših najlepših vrhov. In okolica z bogato zgodovino. Hvala tej cesti, brez nje bi bilo vse to oddaljeno zakotje in večini Slovencev neznano.
Glas ljudstva
Čez dva meseca se bo 80% prometa umaknilo iz izhodišč in zavladal bo mir.
Dve smrtni žrtvi
Res žalostno, samo malo narobe stopiš, primeš slab oprimek in zgodi se nesreča. Sožalje sorodnikom in drugim ob izgubi Jureta.
Glas ljudstva
Zadeva ni nikoli črno bela. Zaprimo cesto na pl. Blato, kot je predlagal Primož. Tja ne hodijo alpinisti plezat da bi morali že zgodaj začeti kot je npr. v Vratih. Pot se jim bo podaljšala, ampak po prijetni poti, kjer ne bo nobenega prometa.
Domačini sicer ne bodo imeli dohodka, ampak temu se bodo v imenu ekologije z veseljem odrekli.
Državne ceste (in pripadajoča parkirišča) pa naj ostanejo v upravljanju države.
Ta je dolžna upravljati svoje ceste, če se zabašejo jih začasno zaprejo, če kdo koga zaparkira situacijo razreši policija. Za vse to državne organe plačujem, ne izogibam se davkom, ni res da mi gre groš težko iz žepa.
Tudi mi ni bil problem, ko sem plačal neko takso na državni cesti na Mangrt, čeprav neupravičeno.
Problem je da nekaterim ni to zadosti. Tudi če bi sam še zmogel, pa vem da veliko Slovencev ne zmore plačevati parkirnin kot so v Bohinju pa sedaj tudi na nekaterih parkiriščih v Kranjski Gori.
Glas ljudstva
Razumemo te Marjan, da gre težko groš iz žepa in da si proti vsakemu ukrepanju glede umirjanja prometa. To si povedal večkrat (in verjetno še boš). Tudi prav.
Se pa tudi jaz strinjam, da se s temi dnevi umirjanja prometa v alpskih dolinah ne bo prav nič spremenilo. Morali bi zastaviti ravno obratno. Na dni, ko je pričakovana največja obremenitev, bi morali popolnoma ukiniti vse parkirnine in cestnine v doline, in to tudi objaviti. Naj se vse preplavi s plehom, zaparkira in obstane, da bomo imeli čas v miru razmišljati, da morda ni več tako kot pred leti, ko je bilo pri nas trikrat manj avtomobilov in na naših cestah petkrat manj turistov.
Glas ljudstva
Nekaj je v tem zrnu resnice. Zaprimo cesto na pl. Blato. Če je namera o zapiranju cest iskrena, je ta cesta prva kandidatka.
Umirjanje prometa v dolino Vrata
Miro, govoriš brezveze.
Če hočeš iti plezat v Triglavsko S steno, ali pa v 1 dnevu po poti na Triglav in nazaj, je priporočljivi iti bolj zgodaj kot z avtobusom ob 6h iz Mojstrane. Če bodo ceste zaprte, v kočah ne bo prostora, da bi vsi prišli prespat 1 dan prej, spati zunaj - kot smo včasih - pa tudi ni dovoljeno zaradi TNP.
V Vratih je planinstvo in alpinizem je bilo pred TNP-jem in raznimi poslovnimi idejami lokalnih skupnosti o parkirninah in cestnihah. Tako naj tudi ostane in se ga ne sme ovirati.
Miro, smeri v Vratih te pa še čakajo.
Glas ljudstva
Težko je spregledati kakšna ofenziva poteka te dni za "umirjanje" prometa v gorskih dolinah in na goskih cestah.
Pri tem se sklicuje na vedno prikladno ekologijo, uporabila se je celo tragedija na jezu Vajont izpred 60 let.
Aktualne so državna cesta v Vrata, državna cesta čez Vršič in državna cesta na Mangrtsko sedlo. Vsem je skupno to, da lokalne skupnosti tukaj niso upravičene do pobiranja cestnin, parkirnin, niti do reševanja te "zadrege" z ekološkimi taksami. Tako je tudi prav, lokalne skupnosti niso lastnice naravnih lepot, niso zgradile cest, niti jih ne vzdržujejo.
Kakor domače prebivalstvo tukaj potrebuje kakšen dodatni € zaslužka, pa je tudi med obiskovalci kar nekaj takih ki si ne bodo mogli privoščiti parkirnin (vemo kakšne so v kranjskogorski in bohinjski občini tam kjer imajo proste roke) in bodo te naravne lepote, katerih lastniki so (če so državljani Slovenije) postale nedosegljive.
Namesto predlagane iniciative predlagam iniciativo, da vse te ceste ostanejo v državni lasti in upravljanju države.