"Vsem, ki jim je plezanje všeč, ne bo več treba v triglavsko severno steno ali pod navpični Grintavec. Na obrobju Ljubljane, v Štepanjskem naselju, je zrasel mali raj za vse ljubitelje alpinizma"
Mnenje avtorja zapisa, ki primerja Steno in Grintovec z umetno steno je zelo zavajajoče in nevarno. Alpinizem in plezanje na umetnih stenah nimata nobene podobnosti.
Upam, da se skorajda 200 novih članov alpinističnih odsekov v Ljubljani in njeni bližnji okolici v le-te ni vpisalo zaradi umetnih oprimkov v slovenskih in tujih stenah!!
Tomaž Jeras, ponedeljek, 14. oktober 2019, ob 10:47
Kratek komentar glede prikaza vrvne tehnike na seminarju:
- v drugem prikazanem primeru gre alternativno tehniko reševanje padlega (in ne obnemoglega) prvega plezalca (poleg klasičnega dviga, ki se kaže na alpinističnih šolah)
- ne gre za novo tehniko, ker sem jo osebno spoznal že pred leti (2009) na seminarjih za AI izpit. Moje mnenje je, da vsaka nova zadeva rabi nekaj let preizkušanja, preden pride v "uradno gradivo" za alpinistične šole, kar se bo sedaj očitno zgodilo.
- slednje toplo pozdravljam, ker je dvig padlega, ki ga sedaj učimo, v realnosti redko možno izvesti
Z veseljem prebiram prispevke o poteh, ki so bolj oddaljene in na katere le redko stopi moja noga. Menim, da takšne objave pripomorejo k večji vednosti, da obstajajo tudi stezice, ki nimajo veliko obiskovalcev in so vredne truda in so včasih tudi vzpodbuda za nova doživetja. Kar tako naprej. Hvala.
Če nekdo poskrbi odlična predavanja o prehrani, treningu, psihologiji vodenja, izrazoslovju, fiziologiji telesa, višinski bolezni itd., se marsikdo kani vprašati, kakšni eksperti predavajo bodočim gorskim vodnikom. Običajna praksa na pripravniških tečajih za alpiniste je, da so o posameznih zadevah predavali ljudje, ki so se tudi teoretično spoznali na dotična področja, na višjih nivojih pa je očitno tako, da obstajo tudi ljudje, ki obvladajo vse interdisciplinarno, od izrasoslovja do prehrane, fiziologije, patofiziologije itd. Iskrene čestitke!
Marjeta Štrukelj, sobota, 28. september 2019, ob 12:01
Iskrene čestitke!
Vodniki so vam kazali pot, vi ste jo pokazali vsem, ki jim telo predstavlja oviro, kako poleteti v srcu, kako prižigati luč življenju in ne zgolj bivanju.
Ploščina Slovenije je nekaj čez 20.000 kvadratnih kilometrov. Baje je bilo medvedov spomladi skoraj 800, "odvzeli" so jih v tej kampanji nekaj čez 100, tako da naj bi jih zdaj bilo najmanj še dobrih petsto. In če upoštevamo, dajih je po navedbah uprave in ekspertov TNP-ja tam skoraj deset, po nekaj pa še v Karavankah in KSA-ju, v okolici Nanosa in Brkinih ter na Cerklnaskem, vemo pa, da jih v Prekmurju, Brdih in še kje ni, nam ostane največ še 12.000 -15.000 ploščine Slovenije, kjer naj bi pa šarilo še najmanj 500 medvedov ali po en osebek na 30 kvadratnih kilometrih, to je na po 5x6 kilometrov velikih področjih po eden v povprečju. A se zdi komu to verjetno, saj vemo, da ne gre za črede?! Sam sem precej hodil po Javornikih med Palčjem, MAšunom ter Cerkniškim jezerom, ker imamo tam dva gozda in smo imeli seveda razne opravke,.z otroci smo pogozdovali itd., nobenih težav nismo imeli z medvedi, izjemno redko smo jih sploh videli, kaj šele, da bi prišlo do konfliktov. Kako je sploh možno, da pri tolikšni gostoti medvedje populacije ni več zverinskih napadov le-teh?
K publikaciji o primernih odzivih človeka ob srečanju z medvedom lahko na podlagi lastnih izkušenj dodam, da mi je všeč. Dodam lahko le to, da so pred leti nekateri priporočali vpitje in druge vrste galamo. Gledano to metodo nekoliko drugače - vsekakor sam tudi sam umakam pred takimi zoprnežimi. Je pa kočljivo, če bi bil medved bolj zoprn od teh zoprnžev, potem jim to ne bi pomagalo, ravno nasprotno.
Včasih so tam pasli še več živine, te planine se spomnim še iz časov, ko ni bilo planinske koče odprtega tipa, ampak je bila zgradba še v stanju opuščene sirane, s kotlom, prešo in vsem ostalim, lastnik jo je dal na uporabo raznim veroučnim skupinam in še komu, kar pa seveda takratni politikini bilo všeč, še pokojni Kardelj je zahteval, da se temu napravi konec, on je občasno hodil v tisto lovsko kočo na Velem polju in mu je tam prišel na uho ta "razvrat", namreč da smo imeli v tej sirarni žurke... Potem je tam zrasla tista kasneje pogorela koča Integral (ali Viator, se ne spomnim več, zdaj je od LPP-ja). Cesta do Pl. Blato je bila zgrajena precej kasneje, skozi Suho je vodila simpatična pot, da ni bilo treba dol čez Vogar. Ampak saj voda v tistem jezeru je bila že takrat vsa umazana in motna, lepo je bilo le pozimi, ko si do obale prismučal s kašknega turnega smuka z Laza in prečil zamrznjeno in zasneženo jezero... Naj napravijo greznico za fekalije iz sanitarij v koči za začetek! Itak je pa večina čistilnih naprav po naših kočah nepravilno dimenzioniranih in imajo zgrešeno tehnologijo, problem je v glavnem v tem, ker se napajo izjemno nenenakomerno, pač glede na obisk in še kaj, potem pa biološki procesi ne gredo v smeri pričakovanj! Seveda ni načrtovati, da bi ljudje zdaj v te koče nosili poleg rjuh še kahle in kansitre!
Čestitke Andreju, kaj naj si pa mislimo o tem, da je med novicami njegov vzpon praktično vse v zvezi s plezalni vzponi, menda niso aktivni le najstniki in zgodovinarji ter znanstveniki, med aktivnimi pa le gospod v petem letu svojega življena? Gre za podatkovne težave ali krizo? Kaj počnejo ostali, menda niso na tajnih "misijah"?
Komentarji
Plezalni vrt osvaja Ljubljančane
"Vsem, ki jim je plezanje všeč, ne bo več treba v triglavsko severno steno ali pod navpični Grintavec. Na obrobju Ljubljane, v Štepanjskem naselju, je zrasel mali raj za vse ljubitelje alpinizma"
Mnenje avtorja zapisa, ki primerja Steno in Grintovec z umetno steno je zelo zavajajoče in nevarno. Alpinizem in plezanje na umetnih stenah nimata nobene podobnosti.
Upam, da se skorajda 200 novih članov alpinističnih odsekov v Ljubljani in njeni bližnji okolici v le-te ni vpisalo zaradi umetnih oprimkov v slovenskih in tujih stenah!!
Odličen seminar za AI
Kratek komentar glede prikaza vrvne tehnike na seminarju:
- v drugem prikazanem primeru gre alternativno tehniko reševanje padlega (in ne obnemoglega) prvega plezalca (poleg klasičnega dviga, ki se kaže na alpinističnih šolah)
- ne gre za novo tehniko, ker sem jo osebno spoznal že pred leti (2009) na seminarjih za AI izpit. Moje mnenje je, da vsaka nova zadeva rabi nekaj let preizkušanja, preden pride v "uradno gradivo" za alpinistične šole, kar se bo sedaj očitno zgodilo.
- slednje toplo pozdravljam, ker je dvig padlega, ki ga sedaj učimo, v realnosti redko možno izvesti
Ravenska Ovčja Suha
Z veseljem prebiram prispevke o poteh, ki so bolj oddaljene in na katere le redko stopi moja noga. Menim, da takšne objave pripomorejo k večji vednosti, da obstajajo tudi stezice, ki nimajo veliko obiskovalcev in so vredne truda in so včasih tudi vzpodbuda za nova doživetja. Kar tako naprej. Hvala.
Improvizacija in izpiti
Če nekdo poskrbi odlična predavanja o prehrani, treningu, psihologiji vodenja, izrazoslovju, fiziologiji telesa, višinski bolezni itd., se marsikdo kani vprašati, kakšni eksperti predavajo bodočim gorskim vodnikom. Običajna praksa na pripravniških tečajih za alpiniste je, da so o posameznih zadevah predavali ljudje, ki so se tudi teoretično spoznali na dotična področja, na višjih nivojih pa je očitno tako, da obstajo tudi ljudje, ki obvladajo vse interdisciplinarno, od izrasoslovja do prehrane, fiziologije, patofiziologije itd. Iskrene čestitke!
Lučka tretja, Mia sedma
https://www.zurnal24.si/sport/konec-po-24-letih-v-sloveniji-ste-malce-zaspali-334827
Triglav so videli s srcem
Iskrene čestitke!
Vodniki so vam kazali pot, vi ste jo pokazali vsem, ki jim telo predstavlja oviro, kako poleteti v srcu, kako prižigati luč življenju in ne zgolj bivanju.
Tam gre zares.
Pronicljivo. Redkost!
Šraufova smer
https://www.gore-ljudje.net/novosti/130046/#19700101010000
Glej tudi: PV 2016/novembrska številka
Dobil odpoved
Vse čestitke gospodu Alešu za njegove dosežke.
Davo Karničar
Karničarjem moje sožalje in Davu - naj mu duša počiva v miru.
Mana v nebo
Čestitke obema za lepo smer, ki sta jo v iskanju težav dobro speljala.
Marsikje po naših stenah še vedno čakajo podobne linije.
Interventni odvzem
Ploščina Slovenije je nekaj čez 20.000 kvadratnih kilometrov. Baje je bilo medvedov spomladi skoraj 800, "odvzeli" so jih v tej kampanji nekaj čez 100, tako da naj bi jih zdaj bilo najmanj še dobrih petsto. In če upoštevamo, dajih je po navedbah uprave in ekspertov TNP-ja tam skoraj deset, po nekaj pa še v Karavankah in KSA-ju, v okolici Nanosa in Brkinih ter na Cerklnaskem, vemo pa, da jih v Prekmurju, Brdih in še kje ni, nam ostane največ še 12.000 -15.000 ploščine Slovenije, kjer naj bi pa šarilo še najmanj 500 medvedov ali po en osebek na 30 kvadratnih kilometrih, to je na po 5x6 kilometrov velikih področjih po eden v povprečju. A se zdi komu to verjetno, saj vemo, da ne gre za črede?! Sam sem precej hodil po Javornikih med Palčjem, MAšunom ter Cerkniškim jezerom, ker imamo tam dva gozda in smo imeli seveda razne opravke,.z otroci smo pogozdovali itd., nobenih težav nismo imeli z medvedi, izjemno redko smo jih sploh videli, kaj šele, da bi prišlo do konfliktov. Kako je sploh možno, da pri tolikšni gostoti medvedje populacije ni več zverinskih napadov le-teh?
Interventni odvzem
K publikaciji o primernih odzivih človeka ob srečanju z medvedom lahko na podlagi lastnih izkušenj dodam, da mi je všeč. Dodam lahko le to, da so pred leti nekateri priporočali vpitje in druge vrste galamo. Gledano to metodo nekoliko drugače - vsekakor sam tudi sam umakam pred takimi zoprnežimi. Je pa kočljivo, če bi bil medved bolj zoprn od teh zoprnžev, potem jim to ne bi pomagalo, ravno nasprotno.
Ukrepi za izboljšanje
Včasih so tam pasli še več živine, te planine se spomnim še iz časov, ko ni bilo planinske koče odprtega tipa, ampak je bila zgradba še v stanju opuščene sirane, s kotlom, prešo in vsem ostalim, lastnik jo je dal na uporabo raznim veroučnim skupinam in še komu, kar pa seveda takratni politikini bilo všeč, še pokojni Kardelj je zahteval, da se temu napravi konec, on je občasno hodil v tisto lovsko kočo na Velem polju in mu je tam prišel na uho ta "razvrat", namreč da smo imeli v tej sirarni žurke... Potem je tam zrasla tista kasneje pogorela koča Integral (ali Viator, se ne spomnim več, zdaj je od LPP-ja). Cesta do Pl. Blato je bila zgrajena precej kasneje, skozi Suho je vodila simpatična pot, da ni bilo treba dol čez Vogar. Ampak saj voda v tistem jezeru je bila že takrat vsa umazana in motna, lepo je bilo le pozimi, ko si do obale prismučal s kašknega turnega smuka z Laza in prečil zamrznjeno in zasneženo jezero... Naj napravijo greznico za fekalije iz sanitarij v koči za začetek! Itak je pa večina čistilnih naprav po naših kočah nepravilno dimenzioniranih in imajo zgrešeno tehnologijo, problem je v glavnem v tem, ker se napajo izjemno nenenakomerno, pač glede na obisk in še kaj, potem pa biološki procesi ne gredo v smeri pričakovanj! Seveda ni načrtovati, da bi ljudje zdaj v te koče nosili poleg rjuh še kahle in kansitre!
Ukrepi za izboljšanje
Zanimivo, če se bo res doseglo izboljšanje s čistilno napravo pri koči in z izlovom rib. Glede na pašo živine v tej "ponvici" kar dvomim.
Interventni odvzem
https://www.casnik.si/volkovi-kam-z-njimi/?fbclid=IwAR1h27YkxoWmpVsonoTSjOjfA53v2ftp2vlNj0D1MjkRsU11b6aynZEhZt0
Kdaj bomo šli spet
Le skromna pripomba: t. i. Kurirska pot (Pot KV) poteka od Gančanov v Prekmurju do Slavnika (ne Kopra); dolga je dobrih tisoč kilometrov.
AN - 03.09.2019
Čestitke Andreju, kaj naj si pa mislimo o tem, da je med novicami njegov vzpon praktično vse v zvezi s plezalni vzponi, menda niso aktivni le najstniki in zgodovinarji ter znanstveniki, med aktivnimi pa le gospod v petem letu svojega življena? Gre za podatkovne težave ali krizo? Kaj počnejo ostali, menda niso na tajnih "misijah"?
Dva zlata cepina?! Pa že!
Pogumno še naprej, naj te sreča spremlja.
Dva zlata cepina?! Pa že!
Čestitam za pametne odgovore (in vprašanja) ter želim kar najboljšo prihodnost.