Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

AN - 25.02.2020

Branko Antolovič, torek, 25. februar 2020, ob 07:43

Jaka Pavlič in Janja Mlakar sta člana AO Grmada Celje.

Modec-Režek

Polona Megušar, ponedeljek, 24. februar 2020, ob 09:30

Živjo,
Smo našli BD vijak. Moj kontakt, da se dogovoriva, kjer ga dobiš nazaj :) - [email protected]

Planina Suha

Tone Škarja, četrtek, 20. februar 2020, ob 21:31

Užitek je brati Pikonove geo in zgodovinske zgodbe. Žal je človeku dano le eno življenje. Večino sem ga "zapravil" za alpinizem, zdaj pa niti za potepanje po Pikonovih poteh ni več moči. Hvala vsaj za užitek branja. Imenitna stvar.

Selfieji krivi

Jaka Ortar, petek, 14. februar 2020, ob 22:07

Boris, plačljivo reševanje - morda bi za začetek že brez uvedbe plačljivega reševanja lahko poskusili doseči podoben učinek z ozaveščanjem javnosti - o plačilnih nalogih za reševanja se je pri nas bolj zares pisalo le po peščici reševalnih akcij, ki so jih povročile izrazito nerazumne odločitve reševanih. Gotovo pa je bilo nesreč, katerih stroškov v tržnem sistemu zavarovalnice ne bi pokrile, mnogo več. Lahko bi po vsakem takem reševanju, ki po kriterijih zavarovalnic ne bilo upravičeno do povračila stroškov, v objavi izpostavili tudi to dejstvo in dodali konkreten izračun stroškov. Recimo že tale Stojanov primer (kjer pa upravičenost povračila sploh ni vprašljiva) iz Avstrije je zanimiv: https://www.gore-ljudje.net/novosti/151610/ .
Zavedam se, da bi take objave bile neka vrsta "moraliziranja" reševanim (in ponesrečenim), določitev jasne meje med nesrečo in neumnostjo pač ni hvaležna naloga. Vendar vprašajte zavarovalničarje, ali se kaj sekirajo zaradi tega - pri njih ta odločitev vpliva le na bančni račun, v gorah pa se z osveščanjem lahko reši kakšno življenje.

Ko sem pisal o neizkušenih oz. začetnikih sem imel v mislih točno te - neizkušene. Začetnik lahko veliko ve, a nima izkušenj. Ni še podrgnil z golo roko po trdem snegu, da bi vedel, zakaj mora upoštevati navodilo glede rabe rokavic ob hoji s cepinom, ki ga sicer pozna. Nevarnost snežnih plazov, ja, o tem je slišal (upam da) vsak, ki gre na strmino v snegu. Ampak dokler ne vidiš, s kakšno lahkoto zdrsne plast snega po drugi plasti (preizkus trdnosti snežne odeje), se morda ne zavedaš resnosti te grožnje. Kaj šele, če doživiš plaz, lastno nemoč med premikanjem (ne glede na dimenzije) in po njem, trdnost plazovine med izkopavanjem ... to pa so izkušnje. Izkušnje na varnih tleh pod budnim očesom reševalcev/inštruktorjev na tečajih so 100x več vredne kot golo znanje - ker so osebno izkustvo. Neizkušeni tega nimajo, zato ignoranca do znanja, do vseh mogočih "zlatih pravil". Nenačrtne izkušnje na lastni koži so najboljše, vendar te lahko drago stanejo.

Brezplačni tečaji na trasah najbolj obljudenih (po možnostih najbolj instagramabilnih) zimskih tur za vse mimoidoče. Za enak strošek, kot ga državi povzroči eno helikoptrsko reševanje (+ potem še bolnišnična oskrba, če je oseba poškodovana) bi verjetno lahko organizirali več takih tečajev. Tečaji so ne samo cenejši ampak tudi bolj poučni, zabavni in družabni od nesreč.

Selfieji krivi

Primož Auersperger, petek, 14. februar 2020, ob 19:48

Če je zadnji komentar odgovor na mojega, samo dodatno pojasnilo. Vsaj osebno nisem mislil, da bi bil pogoj za udeležbo na takšnih tečajih članstvo. Prepričan pa sem, da bi država s par 100000 EUR za subvencioniranje takih tečajev, prihranila precej več, kot bi vložila. Udeleženec pa bi bil lahko kdorkoli z interesom hoditi v gore.

Selfieji krivi

Igor Pavlič, petek, 14. februar 2020, ob 17:41

PZS ima en kup komisij, med njimi tudi takšno za vzgojo in izobraževanje, kjer vzgajajo neke inštruktorje. Koga potem ti ljudje inštruirajo ne vem, za nameček pa veliko ljudi, ki se gibajo po hribih, niso člani PZS, sploh tisti, ki hodijo v hribe le čez dan, takšnih pa je čedalje več.

Selfieji krivi

Dušan Škodič, petek, 14. februar 2020, ob 07:38

Primož Auersperger, četrtek, 13. februar 2020, ob 22:15

Malo za hec, meni se zdi pa čelada čisto lepe barve, oziroma v celoti uporabljena barvna kombinacija ne izkazuje kakega smisla za modo in prav je tako v hribih.
Drugače pa je najboljša rešitev, da začne država subvencionirati krajše tečaje zimske in letne tehnike, ki potekajo v okviru PZS, GRS in tudi raznih društev. Velik del nesreč bi se dalo preprečiti že s tem, če bi bil udeleženec nesreče na kakem kratkem osnovnem tečaju.

(Primož: verjetno si namenil komentar sem in ne k obletnici PV)

Svojevrsten dnevnik,

Marjeta Štrukelj, četrtek, 13. februar 2020, ob 15:07

Nobenega brkljanja več ne potrebujemo, njegovo začasno preimenovanje je torej rodilo odlične sadove:
- Gore in ljudje je bila imenitna TV oddaja,
- Gore - ljudje je odličen (meni osebno najboljši) gorniški spletni portal.

Planinski vestnik pa naj ostaja Planinski vestnik, častno in ponosno naj nosi svoje ime - s svojimi ravnanji naj sledi srčiki etičnega napredka in naj se ne ustraši srečanja z: "manj je lahko tudi več".

Vse dobro Meta

Selfieji krivi

Boris Strmšek, četrtek, 13. februar 2020, ob 11:06

Vsekakor je podal Jaka tukaj malo bolj poglobljeno razmišljanje za razliko od nekaterih, ki preberejo le naslov in pogledajo fotografije. Vendar pa bi rekel, da bi plačljivo reševanje skoraj zagotovo zmanjšalo število nesreč. Iz preprostega razloga, ker bi le nekaj primerov s pošteno ceno reševanja, ki bi bilo posledica gorskih neumnosti, takoj povzročilo razmišljanje v smeri tega, da si pa tega nima smisla privoščiti. Tukaj namreč ne gre samo za to, da smo zavarovani, temveč tudi za mnenje zavarovalnice ali je zavarovanec upravičen do zavarovanja. Saj veste, klavzule v zavarovalnih pogodbah in podobno... Kar pomeni, da se moramo tudi ravnati po nekaterih pravilih, ki so v gorah zelo pomembna. Ker poznamo dve glavni skupini nevarnosti - objektivne in subjektivne, je jasno, da stroške reševanj, ki bi bile posledica subjektivnih nevarnosti, zavarovalnice ne bi krila, vsaj to bi bilo logično. Za neuke le to, da so subjektivne nevarnosti odvisne od nas samih - podcenjevanje težavnosti ture, neprimerna fizična priprava, neprimerna oprema, podcenjevanje nevarnosti, neupoštevanje opozoril in podobno. V bistvu pa tako ni pomembno zavarovanje, pomembno je naše zdravje in življenje. Če ga imamo radi in ga znamo ceniti, bomo naredili nekaj v tej smeri. Tudi se ne bi strinjal, da ljudje ne vedo ali ne poznajo dejanskih težav ali nevarnosti zaradi pomanjkanja izkušenj. V bistvu jih bolj ignorirajo. Bi pa vsekakor bila potrebna gorniška vzgoja že v osnovnih šolah, kar bi privedlo do nekoliko boljšega odnosa ljudi do gora in vseh oblik gorništva. Za Slovence sicer velja, da smo gorniški narod (verjetno si to še najbolj domišljamo sami), vendar bi prej rekel, da skoraj nasprotno. Če boste šli malo po svetu, boste ugotovili, da se mi ne znamo niti prav organizirati za ture, rinemo pa povsod, kjer je to mogoče in ni mogoče. Vajeni smo predvsem enodnevnega instant gorništva. Saj je največji naval le tam, kjer je na voljo gorniška postojanka in/ali pa je tura časovno izvedljiva v enem dnevu. Velik del ljudi, ki jih srečamo sedaj v gorah, je pismena samo za svoje pametne ure, da bi pa kdaj vzeli v roke kakšen priročnik, zemljevid ali gorniško knjigo, pa je to za njih že preveč. Aha, pa pozabil sem, da se večina izobražujejo na socialnih omrežjih, predvsem ob zapeljivih fotografijah. Ja, te fotografije običajno ne premorejo niti preprostega opisa, kaj šele, da bi ljudje zapisali kaj več o sami zahtevnosti ture, razmerah, nevarnostih in podobno. Vsi pišejo hvalospeve, obenem pa neljube dogodke, težave, strah in podobno pa raje zamolčijo.
No, tistim kavčarskim strokovnjakom naj še omenim, da sedaj čelade ne morejo biti premajhne, saj so vse nastavljive, tudi moja, ki sem si jo kupil celo sam, gospod Novak, saj ne rastejo na grmovju ob poti, he, he... V bistvu pa je težava z mojo čelado predvsem v barvi. Ne vem, kaj mi je bilo, zapriseženemu Štajercu, da sem kupil čelado takšne grde zelene barve. Morala bi biti vijolična z rumenim napisom. Ja, kaj hočemo, vsi ne moremo biti popolni. Pa varen korak želim vsem, tako tistim na gorskih poteh, kakor tudi tistim na kavču, za šankom in drugje, kjer je fajn in zelo enostavno debatirati o gorah!

Svojevrsten dnevnik,

Igor Pavlič, četrtek, 13. februar 2020, ob 09:40

Dejansko se je naslov spremenil, po vojni je nekaj časa izhajala pod imenom Gore in ljudje. Planinska zveza Slovenije šteje več kot 60.000 članov, veliko ljuidi, ki zahajajo v hribe in jih ta tematika zanima pa niso člani te organizacije, zato je sramota, da je tako malo naročnikov in drugih bralcev. Predvsem mlajša in srednja generacija ne kupuje več tiskanih edicij, kaj šele, da bi bili nanje naročeni.

Svojevrsten dnevnik,

Marjeta Štrukelj, četrtek, 13. februar 2020, ob 09:29

… in kljub vsemu je nekdo prišel na idejo, da bi tako dragoceni reviji spreminjal ime?

Selfieji krivi

Igor Pavlič, ponedeljek, 10. februar 2020, ob 18:02

https://blog.weighmyrack.com/helmets-certified-for-climbing-and-skiing/

Selfieji krivi

Metod Škarja, nedelja, 9. februar 2020, ob 22:27

S temi čeladami je tako, da jih v glavnem imamo po velikosti za letno rabo. Pozimi pa zaradi kap štrlijo visoko nad glavo, bolj je mraz, višje zgoraj so. Kar poglejte si kake fotke iz Himalaje. Z nastavljivim delom zadaj se ne da kaj dosti doseči glede tega. Sam sem se že pogosto vprašal, koliko časa bi ostale na glavi pri kakem padcu, gotovo pa pomagajo pri kakem direktnem udarcu od zgoraj. Se pa dosti bolje počutim v smučarski čeladi, ki precej bolj objame glavo in so tudi dovolj tople, da spodaj zadostuje kaka tanka podkapa skoraj za vsak mraz.

Selfieji krivi

Igor Pavlič, nedelja, 9. februar 2020, ob 21:57

Kar se tiče izkušenj in znanja v branje priporočam tale novinarski članek, ne vem pa, če so ga odobrili na kakšnem komitetu za gore in nesreče: https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/clanek/zakleta-odprava-umrl-ze-sesti-alpinist-272446

Selfieji krivi

Jaka Ortar, nedelja, 9. februar 2020, ob 19:41

Sebki so krivi za zdrse. Pred 100 leti pa planike. Sebke prepovedati, planike potrgati, kajne? Če bi nekdo na istem mestu izgubil ravnotežje med opravljanjem stoječe ali čepeče potrebe, bi bila ta kriva za zdrs?

Tudi, če so sebki glavni motiv za obisk gora, so še vedno samo to in nič več, tako kot ostali viri motivacije - recimo želja po gibanju, zdrav način življenja, doživljanje narave, pomoč drugim (reševalci) itd. Si predstavljate naslov: "zdravo preživljanje prostega časa krivo za zdrse v prepad"?

GRS je gotovo jasno in tudi g. Strmšek je v svojem komentarju lepo napisal, kaj je vzrok za zdrse, le t.i. novinarji pač pišejo članke s clickbait naslovi. Ravno odnosi z javnostjo pa so eno od področij, kjer gorniška preventiva močno šepa. Ali te članke dejansko pregleda in odobri (tudi izbiro fotografij) kdo iz GRS? Take objave imajo večji doseg kot katerakoli uradna objava GRS in zdi se, da jih le malo doseže pravi učinek, verjetno prej nasprotno.

Plačljivo reševanje ne more zmanjšati števila nesreč, ker tisti, ki nimajo oz. ne znajo uporabljati razmeram primerne opreme, precej verjetno tudi ne vedo nič o tem, kako deluje reševalna služba, zato ne bi spremenili svojega obnašanja. Bi pa se zagotovo zmanjšalo število posredovanj, ker bi tisti, ki vedo, kako deluje, ob nesreči redkeje poklicali na pomoč, da si ne bi nakopali stroškov (če ne bi imeli urejenega zavarovanja). Je to to, kar si želimo?

Neizkušeni oz. začetniki ne poznajo vseh nevarnosti, zato napačno ocenijo (podcenijo) tveganje in ga niti ne poskušajo zmanjšati - pač v skladu s svojim znanjem maksimalno poskrbijo za svojo varnost, zato njim nikakor ne bo pomagala grožnja z računom, saj so vendar primerno opremljeni in usposobljeni (po njihovi presoji). Gotovo je zelo malo takih, ki realno ocenijo lastno usposobljenost in vseeno rinejo v hujše situacije. Torej je treba najprej poučiti planince o nevarnostih. Kaj bolj vpliva na naše obnašanje: necenzurirane fotografije poškodovanih v prometni nesreči ali pogled na tabelo finančnih kaznih za posamezne prekrške?

Kaj pa, če bi osnovne (ne)varnostne vidike planinarjenja (/gorništva/alpinizma) dodali v učni načrt telovadbe v osnovni ali srednji šoli? Se mi zdi vsaj toliko življenjsko pomembna tema kot so pravilna izvedba stoje, kolesa, meta na koš in drugih iger. Poleg planincev bi s tem ozavestili vse uporabnike vzpetega sveta, tudi gorske kolesarje, nabiralce gob, smučarje (izven smučišč) itd. Ali ni Slovenija menda država planincev in naš največji športni objekt, brezplačno dostopen za vse, ravno planinske poti? Zakaj potem ni vsak poučen vsaj o osnovah varne (in okolju neškodljive) uporabe tega objekta? Ali je ta objekt prikladen le na razpisih za pridobivanje sredstev?

Konkreten predlog za preventivno dejavnost - ob lepem vikendu na najbolj obiskanih točkah (npr. Pokljuka, Vršič) organizirati celodnevno delavnico za naključne mimoidoče planince (torej brez prijav vnaprej). Hoja z derezami, ustavljanje s cepinom oz. s kakršnokoli opremo že imajo s sabo. Neustrezno opremljeni bodo hitro spoznali, katera oprema je primerna za na parking trgovinskega centra in katera za na strmino. Če je sneg mehkejši kot letos, pa iskanje zasutih v plazu, izkopavanje. To vse so veščine, ki jih moramo obnavljali vsako sezono, popolni začetniki pa morda sploh ne vedo, da obstajajo - mislim, da bi bil obisk takih "spotoma" delavnic odličen. Z organizacijo takih delavnic bi gotovo preprečili kakšno reševalno akcijo. Malo bolj drastična izvedba bi bila kar preusmeritev vseh mimoidočih na vadbeni poligon. :)

ARSOve opozorilne službe imajo z zakonom zagotovljeno ekskluzivo pri opozarjanju o nevarnih naravnih okoliščinah - 1. in 4. odstavek 15. člena https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2879/#II.%C2%A0NALOGE%C2%A0SLU%C5%BDBE

Morda bi kaj takega morali uvesti tudi za gorniško preventivo in s tem poskrbeti, da bodo "kreativne" objave rumenil in plačanih "izobraževalnih" trgovskih člankov vedno skladne z uradno preventivo.

Selfieji krivi

Matej Kucler, nedelja, 9. februar 2020, ob 12:17

Rizik je vedno prisoten ob slabši opremi še tolk bolj, ampak če nekdo pride gor/dol brez pomoči GRS potem pa ne razumem, zakaj je treba druge kritizirat.

Afganistanska zima

Tone Škarja, sobota, 8. februar 2020, ob 11:38

Odličen film, kjer je "zima" le kot sneg nad vsebino zemlje.

Selfieji krivi

Igor Pavlič, petek, 7. februar 2020, ob 20:04

Ta članek Tine Horvat bi sodil med "novosti", priobčenih fotk pa pač ne izbira vpraševani, ampak avtorica oziroma urednik časopisa. Nesporno pa je, da čelada, ki jo nosi dotični, ne ustreza velikosti njegove glave.

Selfieji krivi

Marko Kern, petek, 7. februar 2020, ob 18:32

Boris Strmšek, glede na naslov članka in glede zgražanja rumenega medija nad "svojčki" v gorah in glede svarilnih besed o zgledovanju po alpinistih ... postane pomenljivo, ko se takoj ob naslovu objavi "svojček" alpinističnega inštruktorja. Cinizem novinarke ali "samo" nesrečno naključje? ;)

Selfieji krivi

Matjaž Novak, petek, 7. februar 2020, ob 18:12

Spoštovani g. Boris Strmšek. Se opravičujem, ampak prva misel ki se mi je utrnila bo pogledu na Vašo očitno premajhno čelado je bila: ziher jo je dobil zastonj. Pa brez zamere.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10410 | Stran 1 od 521 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker