Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Matej Kucler, ponedeljek, 21. januar 2019, ob 15:02

Omenjaš ustavo torej se jo drži in pustim drugim ljudem veselje.

Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Igor Pavlič, ponedeljek, 21. januar 2019, ob 11:58

Sploh ne gre za to, da se vsakdo sam odloči, to načelo je popolnoma nesmiselno! Če bi veljalo, bi bili tudi vzgoja, učenje, prenašanje izkušenj in še marsikaj popolnoma brez zveze! Zkaj bi imel 10-12 zobe dereze, lahko si izbereš tudi 14 ali 8 zobne, da le uživaš! Menda ne boš s čelado na glavi bolj užival, kakor brez nje? Ne gre le za uživanje, lepo te prosim! To je kot tista fora, da je pomembna pot, ne pa cilj! Pot lahko popolnoma zgrešiš in če izbereš napačno, se ti lahko slabo piše! Imej cilj, da poš čimdlje hodil po poteh! Seveda je pa od tebe odvisno, kakšne poti (ali cilje) si boš izbiral. Če ti je pot cilj, itak ni nobene dileme in je vsakršno modrovanje o tem brez zveze. Za doživetja gre, ne za cilje. Baje! Seveda se pa sam odločiš, imaš vso pravico, že ustava nam to zagotavlja.

Čofatijev vrh – vrh med Ojstrico in Peco

Marjan Bradeško, ponedeljek, 21. januar 2019, ob 06:32

Kot pomol med Toplo in Koprivno stoji ta razgledni vrh, poleti je prava škratja dežela!

Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Matej Kucler, ponedeljek, 21. januar 2019, ob 00:05

Vsak se sam odloči kaj bo uporabljal v danem trenutku. Glavno je da se uživa in če se hodi pozimi v gore, 10-12 zobne dereze + cepin in čelada...ostalo je itak sam napihovanje v nedogled in strašenje drugih.

Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Primož Auersperger, nedelja, 20. januar 2019, ob 08:10

Tam kjer ni dovolj snega za ustavljanje s cepinom, cepin v roki pri pohodih le ovira. Pa naj bo to v visokogorju ali sredogorju.

Prečenje Očaka

Igor Pavlič, četrtek, 17. januar 2019, ob 14:17

Če so razmere primerne. se da "opraviti" marsikaj. Janurja leta 1981 sva na smučkah od Krnske škrbine do Krme (do vrha Krna je bilo preveč spihano, se ni dalo smučati, preko Bogatinskega sedla, Lepe Komne, Doline Triglavskih jezer, Velega polja in Bohinjskih vratc prišla v Krmo tudi res ekspres. Kdaj drugič pa pač iz Krme do "Vodnika" porabiš 12 ur ali še več, če ne gre za ekipo!

V snežnem plazu

Metod Škarja, sreda, 16. januar 2019, ob 23:42

Novost (vsaj jaz sem to prvič zasledil razen kje v Ameriki, kjer je znan zelo nevaren padec v globokem snegu ob deblu drevesa) je nekaj primerov (pa ne zgoraj omenjeni - prej) padcev v globok sneg in zadušitev, preden te odkopljejo.

Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Igor Pavlič, sreda, 16. januar 2019, ob 13:29

Kjer ni gozda, uporabljajmo cepin in dereze že od parkirišča!? Žal povsod ni gozdov, ki bi nas varovali pred zdrsom. Dilema je, kako ravnati med gozdom in drevesno mejo recimo.

Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Miha Pavšek, torek, 15. januar 2019, ob 16:22

Mini derezice in pohodne palice so za na gozdno mejo, nad gozdno mejo pa seveda dereze in cepin, v kompletu! Pri tonskem zapisu hitro uide kakšna beseda, kaj šele črka ...; sicer pa upajmo, da bo že kmalu drugače in predvsem z več belega "plašča", ki ga že vsi (obiskovalci teh strani) že nestrpno čakamo!

Pojasnilo

Igor Pavlič, torek, 15. januar 2019, ob 15:14

Pomenljivo se mi zdi, da je GRS Kranjska gora oziroma njihov PR predstavnik, odgovor na zapis "prizadete" poslal kot "novico", ne kot komentar, očitno se mu je zdelo, da bi bilo to premalo pomembno za bralno srenjo! Itak je pa ta incident v primerjavi z drugimi rečmi, ki s edogajao po naših hribil, takorekoč skrajno marginalen. Okoli tujih velesten frčijo helikopterji in še kaj stalno, pa se nihče (več!) ne repenči, tu pa nek dron povzroči revolt par exellence! Seveda je daljnogled daleč bolj eko, tudi fotografije je moč posneti z njim! Naj se v Kranjski gori o tem posvetujej s kakšnim astronomskim krožkom ali društvom, če obstaja kje tam v bližini, oni imajo tudi ustrezno optično opremo. Da ne bi potem jamrali zaradi pomanjkanaj sredstev za investicije, recimo onemogočanja nakupov dronov. Razlike so očitne, ponekod reševalci skladiščijo opremo po nekih provizoririj, drugje pa oprezajo že z droni! Morda nas pa čaka čas, ko bodo do ponesrečencev prišli le še droni in se bodo reševalci šele na podlagi zbranih podatkov iz njih odločili, kako in kaj ukrepati, če sploh! Že mobilci so ljudi razvadili do skrajnosti in se lotevajo zadev, ki se jih verjetno ne bi, če ne bi imeli možnosti klicanja na 112 v vsakem trenutku. Zdaj bodo verjetno pravočasno, pred akcijo reševalcev, tudi optično - vizualno preverjeni! Osebno izkaznico med zobe! Plus zdravstveno in planinsko!

Pojasnilo

Primož Murn, torek, 15. januar 2019, ob 11:00

GRS, potrebujemo vas. Ste srčni in požrtvovalni, čeprav vam slovenska ureditev razmer na vašem področju ni naklonjena. Z vašimi veščinami in promoviranjem plezalske etike ter varnega gibanja v gorah naj bi bili (in to večinoma tudi ste) za vzgled. Oprostite, vendar v tej situaciji to niste bili. Kaj točno razumete pod pregledom razmer, ko ste npr. nekaj minut v oddaljenosti pribl. petih metrov lebdeli nad plezalcem na sidrišču? Se dvignili do druge, tretje naveze ter kasneje z vmesnimi drugimi opazovanju spet ponovili enako zgodbo z ostalima dvema? O, glej ga, v grabnu je, varuje na dveh vijakih in mi ali namerno obrača hrbet ali pa neverbalno kaže, kaj si misli o brenčanju nad njegovo glavo. Ne gre za to, da bi zgolj motili idilo "tistih nekaj minut", ampak ste z dekoncentracijo plezalcev vplivali na potek samega plezanja, kar pa v delčku sekunde lahko privede do nesreče. Bi se potem še hvalili, kako dobro, da ste imeli fotografijo razmer, če bi nesrečo posredno povzročili sami? Če že kdo, se že na podlagi praktičnih primerov ravno vi najbolj zavedate, kaj vse so faktorji za nezgode. Zato se mi zdi absurdno, da 20 minut letite okrog treh navez, ki več kot očitno plezajo v slapu, kjer razmere to dopuščajo, s tem pa jih po nepotrebnem spravljate v nevarnost. Zakaj? Vam je dolgčas? Upravljavci potrebujejo vajo oz. očitno že teoretično niso dovolj usposobljeni? Ker je imel AO Jesenice v nedeljo ledni tečaj pod Prisojnikom in je prikladno, da se ni treba komu od njih do tja sprehodit, če se že ravno poznate? Ne vem, samo predvidevam. In se verjetno motim. Vsekakor pa lahko trdim, da ste plezanje motili ter da si tovrstnega početja ne bi smeli privoščiti. Tisti petek bi zaradi svojega početja lahko imeli še eno intervencijo. Ter ob jezi plezalcev en dron manj. Objavljanje ali neobjavljanje posnetega materiala bi bilo ob tem še najmanjši problem. Vaše besedilo je pojasnilo, opravičila za tako početje pa ni. Bodite vsaj vi zgled odgovornega ravnanja, če že ponesrečenci vse prevečkrat nis(m)o.

Pojasnilo

Marjan Bohnec, ponedeljek, 14. januar 2019, ob 23:22

nek razumen človek bi se pa tudi zavedal da s tem obletavanjem plezalce dekoncentrira in jih ogroža

Pojasnilo

Tone Škarja, ponedeljek, 14. januar 2019, ob 20:39

No ja. Ni tako zelo drugače. Vohunstvo je vohunstvo, pa čeprav - seveda - "vedno za blagor državljanov."

Pojasnilo

Tina Leskošek, ponedeljek, 14. januar 2019, ob 16:14

Hvala za pojasnilo. Če bi vedela, da je dron vaš, bi bila percepcija dogodka čisto drugačna. Veliko sreče pri delu.

Tina

200 let

Jaka Ortar, nedelja, 13. januar 2019, ob 13:19

Poznam oba ta vira, ki ne odgovorita na moje vprašanje - še vedno se zdi, da se zapis "Triglav" prvič pojavi v Vodnikovem Vršacu (izšla v zbirki Pesmi za pokušino l. 1806), in sicer v obliki "Trigláv" s poudarkom na zadnjem zlogu.
Staro ime "Trglou" oz. zapisano Terglou, Terklou in podobno naj bi v Dolini poznali še pred nekaj desetletji. Tisti "e" na 2. mestu je stvar bohoričice (zapis polglasnika), tako poznamo tudi goro "Rež" nad doAlino "Kerma". Torej bi ga danes pisali "Trglov".

V. Vodnik je po mojem podobno, kot je izumil (oz. za potrebe pesmi prestavil/uporabil) svojega "Vršaca", izumil še "Triglav" - umetniška svoboda, jezikovna zavednost ("vselej sem želel krajnski jezik čeden narediti"), krščanski simbolizem (troedini bog), nikakor pa ne geografski opis. Se res lepše sliši, je dovolj podobno znanemu imenu in se je prijelo. In šele po izidu Pesmi za pokušino se pojavijo omembe 3 glav (in prevodi v Tricorno, Dreikpof), teorije o slovanskem božanstvu itd.

Danes zlahka najdemo 3 glave, če jih iščemo. Mar ne? Iz zapisov iz 19. stoletja se sliši, da so pastirji iz Mojstrane poznali 3 glave po vrsti:
- Mali Triglav = Triglavski Vogel
- Srednji Triglav = današnji Mali Triglav
- Veliki Triglav = vrh Triglava
Sploh pa je s severne strani gora precej bolj impresivna severna stena kot navedene 3 glave. Zakaj bi ga torej imenovali po 3 glavah?

Na bakrorezu, ki je na naslovnici Pesmi za pokušino in naj bi predstavljal Triglav, bi lahko našli Triglav z bohinjskega konca. http://www.dedi.si/dediscina/229-pesme-za-pokusino
Tam je neka gora s 3 vrhovi, ali pa morda 2 gori, ena dvoglava in ena enoglava. Če bi res že nekoč poznali 3 glave, bi imeli tudi imena za 3 glave, ne le za M. in V. Triglav.

Zapis Vodnikove/današnje različice imena se na zemljevidih prvič pojavi na Kozlerjevem zemljevidu l. 1853. Še malo pred tem je bil izdan opis Ilirskih provinc, v katerem je zapisano ime "Triglav" - tega Gstirner navaja kot vir prvega zapisa tega imena.

Ali ime "Trglov" res v sebi nosi karkoli, povezano s številom 3, pa bi moral povedati kak jezikoslovec. Neverjetno se mi zdi, da bi šele Slovani poimenovali tako mogočno goro - gotovo je imela svoje ime že v času nabiranja železove rude v Julijskih Alpah v času noriškega kraljestva (keltski jeziki). Za Kelte so bila značilna naravna božanstva, gore, drevesa, reke.

Zdi se, da je V. Vodnik torej izdelal slovenski narodni simbol, dotedanja zgolj "najvišja gora na Kranjskem" je dobila slovensko ime, troglavo podobo, navezavo na božanstva (krščansko trojico ali pa slovanskega Triglava).

DODANO 14.1.:
Slovanskega boga v zvezi s Triglavom omenja ze Hacquet par let pred izidom Vodnikove pesniske zbirke.

200 let

Iztok Snoj, sobota, 12. januar 2019, ob 16:38

Še poimenovanje Triglava še ena povezava, gospodu Valentinu pa ob njegovem ljubileju vsa slava!
http://www.hervardi.com/triglav.php

200 let

Bruno Fras, sobota, 12. januar 2019, ob 16:30

Vprašanje je, ali je bil Valentin Vodnik res prvi. Zbral sem tele podatke: Zgodbo najvišje slovenske gore in stolpa na njenem vrhu v svoji novi knjigi Triglav in Jakob Aljaž (založba Viharnik) osvetljuje zgodovinar in alpinist Peter Mikša. Avtorja je pri raziskovanju gnalo predvsem eno vprašanje, kako je Triglav postal tako ključen simbol slovenstva, da je dobil svoje mesto na nacionalnem grbu in posledično tudi zastavi. Prvi označbo na zemljevidu dobi Triglav v 18. stoletju, kar sovpada z razmahom kartografije in z njo povezanega predstavljanja gorskega sveta, pove Mikša. Triglav je z imenom in višino prvič omenjen leta 1744. Janez Dizma Florjančič de Grienfeld ga je umestil v svoj skoraj dva kvadratna metra velik zemljevid, ki je tudi najpopolnejša karta Kranjske do tistega trenutka. Prvo slikovno upodobitev Triglava podpisuje Baltazar Hacquet. Bakrorez z vršacem je objavil v obsežnem delu Oriktografija Kranjske, ki je izhajala od 1778 do 1789 (upodobitev Triglava spremlja prva letnica). Kot zanimivost, po Hacquetovih izmerah je višina Triglava znašala 3034,7 metra (oz. 1549 pariških sežnjev).

200 let

Jaka Ortar, sobota, 12. januar 2019, ob 14:12

Ali ni bil on tudi prvi, ki je najvišji vrh Kranjske (po)imenoval "Triglav"?

Zdaj še promocijska

Igor Pavlič, petek, 11. januar 2019, ob 10:28

Te takse v zvezi z nočoitvami so neumnost, obstajao le zato, ker zakon zahteva evidentiranej prenočevalcev in je tako omogočeno lupljenje ljudi, sivcer bi promocijske takse kasirali že v dolinah, kot recimo za Savico, Tamar, Logarsko dolino itd. Itak je poimenovanje te takse popolnoma bizarno, ne gre za nikakršno promocijo, ampak za "prispevek", kot se lepše sliši. Kaj naj pa zdaj še pričakujemo? Prispevke za reševanje, okolje, trošarino za izdihan CO2, uporabnino in prispevke za občinska zemljišča, koncesijske prispevke za gibanje po državnem ozemlju, vse vrste izpustov itd.? Očitno naš čaka udi privatizacija države, v svrho večje učinkovitosti in gospodrske rasti.

Zdaj še promocijska

Marjeta Štrukelj, petek, 11. januar 2019, ob 08:56

Ne, pravi gornik zaradi teh 40 centov res ne bo prenehal rintati proti vrhovom. A naravnost groteskno je plačevati promocijsko takso v kočah okrog Triglava, kjer poleti Slovenec ne more rezervirati ležišča, ker so bajte okupirane (k sreči vrhovi okrog Triglava niso). Ko vprašaš, zakaj, ti pošteno povedo, da so tujci bolj zanesljivi. Ja, ovčke drage, takole štalo mamo…

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10109 | Stran 1 od 506 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker