Po zdravi pameti gojena planika ne more biti zaščitena. Ker pa je danes zdrave pameti vse manj, pa bo verjetno treba počakati na kako uredbo, zakon, ali pa vsaj na obvezno razlago le-tega, da bomo vedeli, pri čem smo :).
Še en vidik je po mojem botroval zaščiti planik - smrtne žrtve. V najstarejših Planinskih vestnikih so bile vsako leto objavljene vesti o smrti planincev, ki so šli v kako strmo grapo nabirat planinke (z N jem) in se pri tem ponesrečili. Za kakšnim so našli le klobuk ... Nekdanja tvegana junaška dejanja so po zaščiti postala prekršek.
Emilija Vraber, ponedeljek, 18. november 2019, ob 11:08
Ne vem sicer, kako je v članku (ki ga nisem prebrala) opisano pridobivanje krem in zdravil iz planik, vem pa, da ima švicarsko podjetje Just cele nasade gojenih planik (glej naslovno sliko na njihovi spletni strani), iz katerih potem pridelujejo svoje kreme za sončenje, pa še kaj.
Ali se tako gojene rastline še lahko štejejo za zaščitene?
Emilija Vraber
Marjeta Štrukelj, nedelja, 17. november 2019, ob 08:41
»A treba je priti še nazaj na izhodišče.«
Za vse, ki so vas te besede preplašile, a bi radi v enem kosu »vzeli« Pot po Robu, imam preizkušen recept. Uspe le v času šole, počitnice in konci tedna so rezervirani za avtoštoparje, nas pa zgodaj zjutraj s Predmeje, kjer smo parkirali v bližini avtobusne postaje (ta se nahaja ob razcepu za Tiho dolino), avtobus udobno zapelje na izhodišče pred Colom, potem pa po mili volji kolovratimo proti svojemu konjičku nazaj kolikor dolgo nas je volja. V nasprotni smeri take povezave ob ustrezni uri ni.
A sem edini ki ne razumem povedi "V navezi z Loic Debry-jem je prosto preplezal vse raztežaje z oceno 5.12a (7a+) ali več, le za "The Great Roof" in "Changing Corners" z dodatnim varovanjem."?
Jaka Ortar, ponedeljek, 11. november 2019, ob 11:43
Še eno od društev, ki je samo zelo PROTI vsemu in ne predlaga možnih rešitev. Odgovor na vprašanje o alternativah pojasni, zakaj je tako: dovolj dobrih alternativ ne poznajo, edina omenjena (fotovoltaika) pa "ni najboljša rešitev". Rešitev je na dlani, a so naši možgani žal že preveč oprani in zastrahovani: jedrska energija (zdaj pač fisija, morda nekoč tudi fuzija).
Problem t.i. OVE (morda bolje: brezgorivnih pretvornikov energije) je, da poleg njih rabiš še medij za shranjevanje viškov proizvedene energije (pa naj bo to jezero visoko v gorah, stisnjen plin, baterija ipd.) in omrežje, ki zmore prenesti viške proizvodnje in nato zagotoviti dovolj energije za vse v času viškov porabe.
Tudi hidroenergija pa ni sveti gral, zadnje leto in pol je bilo precej suho in poletja bodo glede na napovedi podnebnih modelov v prihodnje v povprečju še bolj suha, reke manj vodnate ...
Kot je zapisal že Mišo, zajezitve ob pravilnem upravljanju tudi omilijo učinke hudourniških pojav in ne gre spregledati dejstva, da smo v preteklosti imeli na slovenskih potokih ogromno zajezitev za mline. Verjamem, da bi navdušenci nad vodnimi športi iz naslova raje izbrali divje reke kot beton - kaj pa prebivalci Železnikov in podobnih poplavno ogroženih območij?
Igor Jenčič, ponedeljek, 11. november 2019, ob 10:28
Brez elektrike ne bi mogli proizvesti kajaka, s katerim Rok Rozman veseljači naokoli in brez elektrike kot družba nasploh ne bi ustvarili dovolj dodane vrednosti, da bi si lahko privoščili kakršnokoli prostočasovno dejavnost. Rok Rozman in klapa bi z motikami okopavali svoje njive in živeli v popolnem sozvočju z naravo.
Če pa želimo imeti elektriko, so hidroelektrarne odlična izbira. Ne samo, da so na zelo visokem mestu po okoljski sprejemljivosti, vso tehnologijo za njihovo izgradnjo imamo doma in s tem zagotavljamo domača delovna mesta (in ne kitajskih ali nemških kot npr. pri fotovoltaiki); z zajezitvami tudi zmanjšujemo nevarnost poplav in še kaj bi se našlo.
Da se razumemo, seveda nisem za zajezitev npr. zgornjega toka Soče, ampak potem moramo elektriko dobivati na nek drug način. In vsi načini imajo svojo ceno (finančno, okoljsko, tveganja...).
Ko si nekdo služi vsakdanji kruhek s tistim, kar dela rad, ko zna ubesediti izjemnost trenutka ... pa vendar: kaj je resnično vrhunsko, je lahko stvar okusa posameznika.
Tomaž Jakofčič, četrtek, 7. november 2019, ob 19:51
Hjam Tone, tokrat nisi zadel žebljice na glavico s svojo pripombo. Ponavadi jo! Ob vseh generacijah mišičnjakov, ki se kalijo v SMAR-u in od katerih bi moralo pokati po stenah, sedaj pozivaš 50 letnega gorskega vodnika (in njegove preživele tovariše), da naj se gre(mo) še bolj alpinizem?
Rešitev je seveda več, izhodišč do koč in vrhov ter še kam drugam je veliko. Ena možnost je, da lastnik uredi parkirišle in kasira parkirnino, recimo na parkomatu, tako, da ni treba nikogar izsiljevati s tistimi listki; tako so imeli nekoč urejeno v v zatrepu na koncu Zajzere, pa dandanes tam nihče več ne kasira, parkomate je pa uničil čas. Za površine, primerne za parkirišča, lahko lastnik da tudi z najem Planinskemu društvu, ki ima v lasti kakšno kočo nad njim in potem njihov gospodarstki odsek upravlja z njimi, seveda je potem problem zunaj sezone, kasiranja itd., pri nas se itak ne morejo med sabo ničesar zmenit. Lep primer je bial dolga leta Jasna, pa še marsikje, spomnimo se, ko te je kar nekje na poti od Mostnici v Voje presenetil kak mladec ali kak drug domorodec in hotel kasirati potnino, mostnino ali ne vem kakšen prispevek, takso etc.
Končno pa oskrbnik koče, ki je v lasti planinskega društva, nima s tem nič, to je problem na relaciji lastnika zemljišča, občine ter gospodarskega odseka društva, ki ima v lasti kočo. Seveda izhodišča niso namenjena le dostopu do ene in edine koče, nad Vrati recimo ljudje hodijo do Staničeve koče v lasti PD Gorje, na Kredarico v lasti PD Ljubljana-Matica, na Pogačnikov dom v lasti PD Radovjlica in še kam, morda sploh ne do koč in domov, ampak kam drugam. Zadeva ni tako enostavna, kot si nekateri predstavljajo! Kdo bo kasiral, če avto pustim na Jermanci recimo? PD Kamnik, Gojitveni zavod Zlatorog, kamniška občina, Policija, ker se od Doma v Kamniški Bistrici sploh ne sme z avtom naprej, je tam enoznačen znak za prepoved, ne v Konec, ne na Jermanco, nikamor!? Pa kar vse nekako deluje tam že mnoga leta brez problemov! Menda to ni odvisno od vremena? Zakaj nihče ne kasira na Ljubelju, v Možnici, Bavšici, Kotu, Krmi in še kje? Kakšna je razlika med cesto v Krmo in tisto v Vrata ali mimo Tolminke, do odcepov do Planine za Liscem in množice drugih? Režimi so povsem različni.
Vsi se bomo morali sprijazniti s tem, da imamo državljani Slovenije, pa tudi tuji turisti pravico obiskovati naše naravne lepote. Večina obiskovalcev Kofc plačuje davke v Sloveniji, verjetno se nekaj davka pobere tudi od koče na Kofcah. Del teh davkov se lahko nameni za ureditev parkirišč in WC-jev, osebni avto je pa verjetno edina realna možnost za tovrstni turizem.
Če pa ima lastnik zemljišč ob cesti škodo zaradi turistov pa naj premisli ali je ta škoda večja kot bi bili stroški vzdrževanja ceste, kot če bi npr. Kofce zaprli in mu občina ne bi več vzdrževala te ceste.
« Prejšnja stran
|
Število komentarjev:
10328 | Stran 1 od 517
|
Naslednja stran »
Komentarji
Odgovor
Po zdravi pameti gojena planika ne more biti zaščitena. Ker pa je danes zdrave pameti vse manj, pa bo verjetno treba počakati na kako uredbo, zakon, ali pa vsaj na obvezno razlago le-tega, da bomo vedeli, pri čem smo :).
Odgovor
Še en vidik je po mojem botroval zaščiti planik - smrtne žrtve. V najstarejših Planinskih vestnikih so bile vsako leto objavljene vesti o smrti planincev, ki so šli v kako strmo grapo nabirat planinke (z N jem) in se pri tem ponesrečili. Za kakšnim so našli le klobuk ... Nekdanja tvegana junaška dejanja so po zaščiti postala prekršek.
Odgovor
Marjeta Keršič Svetel je podala odgovore na dileme o gojenih planikah:
https://siol.net/novice/slovenija/pred-leti-jim-je-grozilo-iztrebljenje-danes-jih-je-lahko-strah-podnebnih-sprememb-intervju-425105
Odgovor
Članka nam dosledj (še) ni uspelo pridobiti. Na odgovor ali gojene rastline še lahko štejemo za zaščitene pa tudi še (po)čakamo. Urednik
Odgovor
Ne vem sicer, kako je v članku (ki ga nisem prebrala) opisano pridobivanje krem in zdravil iz planik, vem pa, da ima švicarsko podjetje Just cele nasade gojenih planik (glej naslovno sliko na njihovi spletni strani), iz katerih potem pridelujejo svoje kreme za sončenje, pa še kaj.
Ali se tako gojene rastline še lahko štejejo za zaščitene?
Emilija Vraber
Vrh kraške planote
»A treba je priti še nazaj na izhodišče.«
Za vse, ki so vas te besede preplašile, a bi radi v enem kosu »vzeli« Pot po Robu, imam preizkušen recept. Uspe le v času šole, počitnice in konci tedna so rezervirani za avtoštoparje, nas pa zgodaj zjutraj s Predmeje, kjer smo parkirali v bližini avtobusne postaje (ta se nahaja ob razcepu za Tiho dolino), avtobus udobno zapelje na izhodišče pred Colom, potem pa po mili volji kolovratimo proti svojemu konjičku nazaj kolikor dolgo nas je volja. V nasprotni smeri take povezave ob ustrezni uri ni.
Sedmi prosti vzpon
A sem edini ki ne razumem povedi "V navezi z Loic Debry-jem je prosto preplezal vse raztežaje z oceno 5.12a (7a+) ali več, le za "The Great Roof" in "Changing Corners" z dodatnim varovanjem."?
Gangapurna 1989
Velik dosežek v zlatih časih našega alpinizma!
Divje reke ali beton?
Še eno od društev, ki je samo zelo PROTI vsemu in ne predlaga možnih rešitev. Odgovor na vprašanje o alternativah pojasni, zakaj je tako: dovolj dobrih alternativ ne poznajo, edina omenjena (fotovoltaika) pa "ni najboljša rešitev". Rešitev je na dlani, a so naši možgani žal že preveč oprani in zastrahovani: jedrska energija (zdaj pač fisija, morda nekoč tudi fuzija).
Problem t.i. OVE (morda bolje: brezgorivnih pretvornikov energije) je, da poleg njih rabiš še medij za shranjevanje viškov proizvedene energije (pa naj bo to jezero visoko v gorah, stisnjen plin, baterija ipd.) in omrežje, ki zmore prenesti viške proizvodnje in nato zagotoviti dovolj energije za vse v času viškov porabe.
Tudi hidroenergija pa ni sveti gral, zadnje leto in pol je bilo precej suho in poletja bodo glede na napovedi podnebnih modelov v prihodnje v povprečju še bolj suha, reke manj vodnate ...
Kot je zapisal že Mišo, zajezitve ob pravilnem upravljanju tudi omilijo učinke hudourniških pojav in ne gre spregledati dejstva, da smo v preteklosti imeli na slovenskih potokih ogromno zajezitev za mline. Verjamem, da bi navdušenci nad vodnimi športi iz naslova raje izbrali divje reke kot beton - kaj pa prebivalci Železnikov in podobnih poplavno ogroženih območij?
Divje reke ali beton?
Brez elektrike ne bi mogli proizvesti kajaka, s katerim Rok Rozman veseljači naokoli in brez elektrike kot družba nasploh ne bi ustvarili dovolj dodane vrednosti, da bi si lahko privoščili kakršnokoli prostočasovno dejavnost. Rok Rozman in klapa bi z motikami okopavali svoje njive in živeli v popolnem sozvočju z naravo.
Če pa želimo imeti elektriko, so hidroelektrarne odlična izbira. Ne samo, da so na zelo visokem mestu po okoljski sprejemljivosti, vso tehnologijo za njihovo izgradnjo imamo doma in s tem zagotavljamo domača delovna mesta (in ne kitajskih ali nemških kot npr. pri fotovoltaiki); z zajezitvami tudi zmanjšujemo nevarnost poplav in še kaj bi se našlo.
Da se razumemo, seveda nisem za zajezitev npr. zgornjega toka Soče, ampak potem moramo elektriko dobivati na nek drug način. In vsi načini imajo svojo ceno (finančno, okoljsko, tveganja...).
Javni prevoz
Lepa gesta. Pa še ne predraga.
Gori, doli, naokoli
Leta hitro tečejo. Tudi sam sem se ob teh komentarjih ozavestil, da (sem do sedaj) to generacijo doživljal še kot "mlado".
Gori, doli, naokoli
Ko si nekdo služi vsakdanji kruhek s tistim, kar dela rad, ko zna ubesediti izjemnost trenutka ... pa vendar: kaj je resnično vrhunsko, je lahko stvar okusa posameznika.
Gori, doli, naokoli
Hjam Tone, tokrat nisi zadel žebljice na glavico s svojo pripombo. Ponavadi jo! Ob vseh generacijah mišičnjakov, ki se kalijo v SMAR-u in od katerih bi moralo pokati po stenah, sedaj pozivaš 50 letnega gorskega vodnika (in njegove preživele tovariše), da naj se gre(mo) še bolj alpinizem?
Gori, doli, naokoli
Pa vendar: kje ste nekdanji vrhunski alpinisti? V bzns.
Spominska soba
Odlično, Iztok, vredno razmisleka! - T
Gori, doli, naokoli
Jaka.
Lepa hvala za še en lep prispevek, res znaš napisati, škoda da ne napišeš večkrat kaj.
Tale s polurno igro na Zlatorogovih policah pa zmaga.
Podelitev
Čestitke. Lp!
Javno pismo
Rešitev je seveda več, izhodišč do koč in vrhov ter še kam drugam je veliko. Ena možnost je, da lastnik uredi parkirišle in kasira parkirnino, recimo na parkomatu, tako, da ni treba nikogar izsiljevati s tistimi listki; tako so imeli nekoč urejeno v v zatrepu na koncu Zajzere, pa dandanes tam nihče več ne kasira, parkomate je pa uničil čas. Za površine, primerne za parkirišča, lahko lastnik da tudi z najem Planinskemu društvu, ki ima v lasti kakšno kočo nad njim in potem njihov gospodarstki odsek upravlja z njimi, seveda je potem problem zunaj sezone, kasiranja itd., pri nas se itak ne morejo med sabo ničesar zmenit. Lep primer je bial dolga leta Jasna, pa še marsikje, spomnimo se, ko te je kar nekje na poti od Mostnici v Voje presenetil kak mladec ali kak drug domorodec in hotel kasirati potnino, mostnino ali ne vem kakšen prispevek, takso etc.
Končno pa oskrbnik koče, ki je v lasti planinskega društva, nima s tem nič, to je problem na relaciji lastnika zemljišča, občine ter gospodarskega odseka društva, ki ima v lasti kočo. Seveda izhodišča niso namenjena le dostopu do ene in edine koče, nad Vrati recimo ljudje hodijo do Staničeve koče v lasti PD Gorje, na Kredarico v lasti PD Ljubljana-Matica, na Pogačnikov dom v lasti PD Radovjlica in še kam, morda sploh ne do koč in domov, ampak kam drugam. Zadeva ni tako enostavna, kot si nekateri predstavljajo! Kdo bo kasiral, če avto pustim na Jermanci recimo? PD Kamnik, Gojitveni zavod Zlatorog, kamniška občina, Policija, ker se od Doma v Kamniški Bistrici sploh ne sme z avtom naprej, je tam enoznačen znak za prepoved, ne v Konec, ne na Jermanco, nikamor!? Pa kar vse nekako deluje tam že mnoga leta brez problemov! Menda to ni odvisno od vremena? Zakaj nihče ne kasira na Ljubelju, v Možnici, Bavšici, Kotu, Krmi in še kje? Kakšna je razlika med cesto v Krmo in tisto v Vrata ali mimo Tolminke, do odcepov do Planine za Liscem in množice drugih? Režimi so povsem različni.
Javno pismo
Vsi se bomo morali sprijazniti s tem, da imamo državljani Slovenije, pa tudi tuji turisti pravico obiskovati naše naravne lepote. Večina obiskovalcev Kofc plačuje davke v Sloveniji, verjetno se nekaj davka pobere tudi od koče na Kofcah. Del teh davkov se lahko nameni za ureditev parkirišč in WC-jev, osebni avto je pa verjetno edina realna možnost za tovrstni turizem.
Če pa ima lastnik zemljišč ob cesti škodo zaradi turistov pa naj premisli ali je ta škoda večja kot bi bili stroški vzdrževanja ceste, kot če bi npr. Kofce zaprli in mu občina ne bi več vzdrževala te ceste.