Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Sredi vzpona

Igor Pavlič, sreda, 17. julij 2019, ob 10:23

»Uspele akcije imajo vedno več očetov, a v resnici je bil Mahkota edini, ki je takšen organizacijski zalogaj lahko uspešno speljal,« je dejal njegov dolgoletni sodelacev Apih v nekem pogovoru. Podobno je bilo s srečolovom PODARIM DOBIM, ki je bil organiziram po avstrijskem vzoru, le da se tam ni prijel bogvekako, pri nas je pa postal ljudska euforija, denarja je bilo toliko, da so akcijo razširili tudi na druge športe. V zvezi s pohodom 100 žensk na Triglav pa je Marjan Rastresen leta 2011 v Delu zapisal takole: "Ante Mahkota, novinar tednika TT iz velike Delove hiše, si sredi poletja leta 1966 ni predstavljal, na kako plodna tla bo padla njegova zamisel o množičnem ženskem pohodu v gore. Med listanjem tujega tiska mu je padla v oči reportaža o švicarskem duhovniku, ki je peljal na neprezahtevni štiritisočak Monte Roso sto svojih farank, ideja se mu je zdela zanimiva in na sestanku uredništva je predlagal, da bi TT peljal na najvišjo goro Slovenije, na 2864 metrov visoki Triglav, sto Slovenk. Mlado uredništvo z Zoranom Jerinom na čelu se je strinjalo z »izletom v gore« in v eni od avgustovskih številk je časnik že povabil svoje bralke: »Pojdite z nami na Triglav!«" Vir: https://www.delo.si/20let/zgodbe-dveh-desetletij/100-zensk-na-triglav-peljali-smo-jih-4500.html

Jezni Bohinjci

Tone Škarja, torek, 16. julij 2019, ob 16:14

V opravičilo:
Ljubljane je daleč, PZS je visoko.

Kdo, kaj, kako in zakaj

Igor Pavlič, sreda, 10. julij 2019, ob 16:27

Odkar imamo čelade, pametne mobilce in zgibanke na izhodiščih, problemov takorekoč ni več toliko. Društev in podobnih, ki se ukvarjajo z vzgojo ter izobraženjem ni bilo še nikoli toliko kot dandanes, da ne omenjam aktivnosti gorskih reševalcev in Policije, učinki so izjemni. Možno je seveda, da v tujini tega še ne poznajo in posledično delež le-teh pri posredovanjih reševalcev narašča v korelaciji z njihovim številom.

Kdo, kaj, kako in zakaj

Matej Kucler, sreda, 10. julij 2019, ob 13:33

Preveč komplicirate tam ko ni potrebno in premal se ukvarjamo s tem, da bi se več družili, skupaj šli v hribe, gore. Saj ni potrebno rinit v težek svet. Pomembna je pot, ne vrh in bolj se lahko uživa na varni poti, kot pri plezanju po brezpotju.

Kdo, kaj, kako in zakaj

Janez Kešnar, sreda, 10. julij 2019, ob 11:56

V članku je pravilno zapisano, da vodniki PZS vodimo ture tiste težavnosti, za katero imamo licenco. Ne velja pa, da smo geografsko omejeni na Slovenijo. Vodniki kategorij ABD smo vodniki PZS z osnovno mednarodno licenco za vodenje v tujih gorah (Mountain Walking Leader UIAA).
Ana Kešnar

Skrbno naličena

Tone Škarja, torek, 9. julij 2019, ob 07:52

Vsa čast dami!

Ne sodi, pomagaj!

Matej Kucler, ponedeljek, 8. julij 2019, ob 20:58

Imam s seboj pametni telefon + navadni telefon na tipke, ki ga imam vedno v žepu.

Ne sodi, pomagaj!

Marjan Bradeško, ponedeljek, 8. julij 2019, ob 17:09

Modra misel: "Preveč je selfijev, ljudje ne vidijo več lepote, tišine, kajti tišina govori." V hribe hodimo, da doživimo naravo. In če ne bomo gledali okoli sebe, potem bo tedaj, ko bo baterija v pametnem telefonu odpovedala, hudo.

Neodgovorno v gore:

Matej Kucler, ponedeljek, 8. julij 2019, ob 12:23

Tolk opozoril, nasvetov, ki nimajo učinka.
Začnite za malomarnost pisat račune za stroške intervencije.
Se mi pa smislijo GRS ko hodijo malomarneže reševat pa ne dobijo nič.

Brez avtomobila

Matej Kucler, ponedeljek, 8. julij 2019, ob 12:13

Lahko bi spuščal avte naprej, ki so ekološka, električna ali predelana na plin.

Brez avtomobila

Matej Perkuš, nedelja, 7. julij 2019, ob 20:40

Občini Bohinj in TNP želimo, da pogledajo na koledar.
Leta 2019 nameščati parkirne avtomate, ki NE sprejemajo kreditnih kartic in NE vračajo gotovine, je čisto norčevanje iz uporabnikov.
Želimo jim tudi, da si uskladijo ure, da bo se javni prevoz vršil na zapisane intervale.

Janja zmagala

Cac Langerholc, nedelja, 7. julij 2019, ob 07:39

Postavljavci finalnih smeri so delo opravili katastrofalno! Med prenosom finala človek ni vedel, ali gleda komedijo ali grozljivko! Ostaja edino upanje, da teh ljudi v bodoče ne aktivira noben prireditelj tekme v športnem plezanju.

Ste že plezali

Igor Pavlič, nedelja, 7. julij 2019, ob 06:30

Na spodnji sliki so (z leve proti desni): Jože Štolcar, Joža Čop in Pavla Jesih, spredaj pa leži Tomaž Ravhekar. - Foto: Jaka Čop). Fotka je bila med drugim objavljena leta 1978 tudi v reviji Železar, ki je izhajal v okviru Železarne Jesenice med letoma 1952 in 1991. Zadnja številka je izšla 24. januarja 1991 v štiridesetem letu izhajanja. Nasledil ga je Informator - Interne informacije Železarne Jesenice, ki pa je bil od predhodnika precej krajši (povprečnoje obsegal dve strani) in osredotočen zgolj na novice podjetju.

Tja in spet nazaj

Peter Podgornik, četrtek, 4. julij 2019, ob 18:01

Ko tole berem in urejam za PMS se mi kar malo potoži po tistih časih, ko so bili redki plezalci sposobni, da so po opravljenem plezanju napravili skromno skico, opis in smer vrisali v običajno bolj ubogo črnobelo fotografijo. Fotoaparate so imeli le redki, višinomerji so bili domene v rokah odpravarjev … Ko ni bilo avtov se je pešačilo z Bovca pod izbrane cilje nekam v Trento, Koritnico in veselo nazaj.
To vsekakor ni opravičilo, da sem takrat napravil skromno skico in še bolj skop opis Direktne smeri v severni steni Vrh Labrja, kjer je bila takrat v vodniku Plezalni vzponi znana le Sestopna smer ob grapi, dolga slabih 500 metrov. S soplezalko Pavlo sva takrat uživala lep poletni dan, po opravljenem prvenstvenem vzponu sva z Vrh Labrja prečila proti Plaskemu Voglu in sestopila po tistih lepih prehodih nad Plazijanskimi lopami proti dolini, v Dol pod plazmi. Smer sva dobila čisto in tako tudi pustila …
Hvala mladi generacija, da je smer splezala, poskrbela za boljši opis, vrisala smer v fotografijo in doživela dolg dan v gorah visoko nad Sočo.

Neodgovorno v gore:

Slavko Rožič, četrtek, 4. julij 2019, ob 11:25

Kar nekaj izjav v zadnjem odstavku (Neurejeno področje feratarstva) ne stoji na mestu oziroma jih je avtor verjetno podal v smislu svobode govora oziroma izražanja. Žal je v Sloveniji strokovnost vedno manj cenjena lastnost.

Enako stara

Boris Kurnik, sreda, 3. julij 2019, ob 08:07

Dopolnjujem svoje poreklo: AO Rašica in PK Ribnica
LP Boris

Ob Jermanovem slapu

Franci Savenc, torek, 2. julij 2019, ob 17:17

Prejeli smo:
Pozdravljeni,
Prosili bi, da objavo o Jermanovi ferati odstranite z vaše spletne strani https://www.gore-ljudje.net/novosti/147922/?fbclid=IwAR0uKgFT1NRBfMaK-6nzl66Qh7ywjc5fisSZodU_B_jt_h40PzxfS9syqFM#19700101010000, saj ferata še ni dokončana in tehnično pregledana in je plezanje po njej fizično onemogočeno z odstranitvijo jeklenic v začetnem delu.
Ko bo območje Jermanovega slapu urejeno, vas bomo pravočasno obvestili.
Hvala za razumevanje!
Lep pozdrav,
Elizabeta Skumavc
organizacija prireditev in digitalni marketing

Ob Jermanovem slapu

Peter Rožič, ponedeljek, 1. julij 2019, ob 08:26

Samo za info: ob včerajšnjem popoldanskem obisku sem ugotovil, da so (očitno graditelji?) odstranili varovalno jeklenico na vstopnem delu in most ter nekaj jeklenice na steni ob slapu. Očitno je vzrok ''prehitra'' reklama na FB in YT. Lepo bi bilo objavit kakšno "pojasnilo" s strani graditeljev, saj včeraj nisem bil edini, ki je ''ostal pred vrati''.

Kanče, moje spoznanje

Andrej Erceg, sreda, 26. junij 2019, ob 14:10

Danny DeVito je ljubezen do žene povzel v enem samem stavku: “Love you, miss you, want you” in to samo nekaj metrov nad morjem. Čestitam za spoznanje in vzpon!

Kanče, moje spoznanje

Marjeta Štrukelj, ponedeljek, 24. junij 2019, ob 21:24

Tega je že dolgo, bila sem mladi, zeleni navdušenec v gorah, kamor so nas vodili tudi »Himalajci« in eden teh se je z odprave vračal k visoko noseči ženi in malemu otroku. Tudi po toliko letih se še spominjam, kako me je presenetilo njeno sprejemanje moževe dejavnosti - ravnanje je bilo tako pristno, da vem, da to ni bila slika za prijatelje, temveč njeno globoko prepričanje, da je tako prav. In takrat še ni bilo sodobnih komunikacij, da bi se lahko medsebojno podpirala vsak dan, tudi odprave so trajale precej dalj časa. Vem samo, da je ona živela s srcem za možev svet, ne da bi to razlagala z besedami. Verjamem, da sebična čustva nikoli ne okusijo globoke ljubezni, svobodna pač! Takrat smo za razumevanje svobodnih ptic kot so alpinisti, imeli na voljo knjige, ki so nam približale njihove sanje.

Pogovarjali sva se, živo mi ostaja v spominu, kako je zanosno rekla: »V eni noči sem jo prebrala, to moraš vzeti v roke!« Nič o težavah samote, ki so jo pestile med tem, ko je mož plezal na nevarno goro, o strahu, da bi se ne vrnil, o delu, ki ga mora opravljati sama, pač pa o knjigah, ki opisujejo življenje tam daleč, o knjigah, ki zadenejo srčiko početja in omogočajo razumevanje čakajočim …

In sem šla v knjigarno še tisto popoldne in naslednje jutro malo zmečkana v službo. Kriv je bil Danilo Cedilnik Den in njegov Congma, ki je hodil spredaj.

Nedvomno, alpinistova žena mora imeti široko srce, izjemno moč in uravnoteženost, s katero zmaguje tri vogale in pomaga možu pri četrtem …, a resnica je vendarle ta, da tudi možje najbrž znajo postoteriti lepe trenutke, ki so jima na voljo skupaj. Tole odkrito javno spoznanje je zagotovo darilo izjemni ženski, darilo katerega šatulja je odprta v razmislek vsem, možem in ženam. Z veseljem bi poznala (prebrala) tudi njeno navdihujočo zgodbo.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10213 | Stran 1 od 511 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker