Večer: Domačija Vešner / Atlaška cedra / Brogovita / Odprtje smučarske sezone na Pohorju prestavljeno / Celjsko: Prvi smučarski dan [ < Smučanje pod najvišjim švicarskim vrhom]
Domačija Vešner
Ko se napotimo po lokalni cesti iz Frama skozi Kopivnik ter mimo cerkvice sv. Križa na Planici, se že kmalu desno odcepi strma, nedavno asfaltirana pot proti Vešnerjevi kmetiji, ležeči na višjem, zahodnem delu razložene vasi. Zanimiva domačija, z nekaj starimi, še originalno ohranjenimi objekti, je bila leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena. V gručo razporejena poslopja predstavljajo staro kmečko hišo s pravokotno dodanim gospodarskim poslopjem pod skupno streho, veliko ločeno gospodarsko poslopje s hlevom, senikom, kaščo in prešo ter manjšo, delno leseno, delno kamnito stavbo, kjer se nahajajo kovačija, sušilnica sadja ter nekdanji potočni mlin, preurejen na električni pogon. Od novejših objektov stoji sredi dvorišča nova stanovanjska hiša, ob robu pa lesena strojna lopa. Nekoč je dvorišče v celoti obdajal nizek kamnit zid, ki je varoval domače živali, zlasti prašiče, da niso uhajali na travnike in polja. Danes je ostanek zidu viden le še na dveh mestih.
Vešnerjeva domačija (ZVKD)
Najpomembnejša na domačiji je obnovljena stara kmečka hiša z gospodarskim poslopjem pod skupno streho, verjetno v osnovi zgrajena konec 18. ali v začetku 19. stoletja. Odlikujeta jo značilna lesena in kamnita gradnja ter tradicionalna slamnata streha. V hiši je ohranjena izvirna črna kuhinja, kjer še vedno prekajajo meso in domače mesne izdelke. Preostale stavbe, ki se ponašajo s spomeniškim značajem, so nekoliko mlajše in natančno datirane: ločeno gospodarsko poslopje ima na tramu senika ohranjeno letnico 1832, v kovačiji pa je nad ognjiščem v leseno preklado zarezana letnica 1849.
Pri Vešnerju že od nekdaj vedo, da je posedovanje dediščine lahko dobrina. Želijo si, da bi dobili možnost dokončne obnove vseh zgodovinskih objektov na domačiji ter njihove aktivne vključitve v izobraževalno-vzgojne in turistične programe na lokalni in nacionalni ravni. (zvkd)
Atlaška cedra
Janez Mihovec: Mogočen sredozemski iglavec
Atlaška cedra je trdovraten simbol spreminjajočega se podnebja, ki še vedno vztraja, kljub uničujoči človeški roki, ki se hoče dokopati do njenega dragocenega lesa. Gorovje Atlas je skozi celotno zadnjo ledeno dobo imelo nekoliko drugačno podnebje. Vlažne gmote z Atlantika so se spustile bistveno bolj proti jugu in svoje padavine pustile na pobočjih gorovja, ki sega več kot štiri tisoč metrov višino. Skratka, bil je vlažen, namočen svet. Po koncu zadnje ledene dobe pred dobrimi deset tisoč leti je podnebje v severni Afriki postalo precej toplejše in predvsem precej bolj sušno. Atlas je še vedno velika razvodnica med Saharo na eni strani ter Atlantskim oceanom in Sredozemljem na drugi strani, vendar pa je danes padavin bistveno manj kot nekoč.
Posledice takšnih razmer čutijo tudi atlaške cedre. Nekdaj so živele po vsem Atlasu, od Tunisa do atlantskih obal Maroka. Predvsem zaradi delovanja človeka, ki je hrepenel po njenem izredno kvalitetnem lesu, so se gozdovi ceder ohranili še v gorovjih Rif, Srednji in Saharski Atlas, drugod jih praktično ne najdemo več. Atlaška cedra (Cedrus atlantica) je bližnji sorodnik precej bolj znane libanonske cedre. Pravzaprav so številni botaniki mnenja, da gre pravzaprav za podvrsto libanonske cedre (Cedrus Libani) in da ne gre za samostojno vrsto iglavca. V trenutku, ko se približamo drevesu, se zavemo njegove mogočnosti. Odraslo drevo niti ni tako visoko, običajno doseže kakih 35 metrov višine, deblo ima v premeru kaka dva metra. Tisto, kar resnično prevzame, je njena košata krošnja.
Atlaška cedra v svoji lepoti (Rok Mihovec)
Atlaška cedra običajno rase na gorskih pobočjih na višini od 1370 do 2200 metrov višine. Običajni so cedrovi gozdovi, včasih pa se cedre pomešajo z alžirskimi smrekami, hrasti in akacijami. V teh gozdovih žive tudi berberski makaki (macaca sylvanus); te opice so nekdaj živele po celotni severni Afriki, danes pa je njihovo zadnje zatočišče prav v teh gozdovih.
Drevo je zimzeleno. V njeno dobro šteje, da je zelo odporno proti suši in raste tudi v tako sušnem okolju, kjer drugi iglavci ne morejo preživeti. Dostikrat sem jih videl rasti na sami meji puščave. Na zavetrni strani Atlasa po pobočjih gorovja še rastejo mogočne cedre. V trenutku, ko pridemo na ravnino za zadnjimi drevesi, takoj pride puščava. Kot izredno lepo in mogočno drevo je atlaška cedra našla pot tudi v evropske parke. Predvsem tiste ob severnih obalah Sredozemskega morja. Vsekakor so cedre morda najlepši iglavci, kar jih poznamo.
Še danes človeka navdušuje njen izredno kvaliteten les, ki je legendaren in je našel mesto v svetovni zgodovini. Iz cedrovega lesa so gradili antične palače in ladje, ki so plule po vsem svetu. Danes je njen les prav tako sloveč kot nekdaj. Vendar pa ne sekajo več naravnih sestojev, ki so zelo redki. V sredozemskih državah so zrasle plantaže cedrovih gozdov, ki imajo predvsem komercialni namen. Navkljub vsemu je sprehod pod mogočnimi cedrami nekaj najlepšega na svetu. Tako lahko samo upamo, da se bodo ta drevesa ohranila tudi v turbulentnih političnih časih 21. stoletja, ko je posledica razpada človeških družb tudi destrukcija človeškega okolja.
Janez Mihovec
Brogovita
Jesen je tisti letni čas, ko večina lesnatih rastlin poskrbi za potomstvo. To je čas dozorevanja plodov. Ena od naših grmovnic pri tem rada malo prehiteva, saj se z bleščečimi živo rdečimi plodovi posuje že sredi avgusta. To je brogovita. Saj veste, katera je to: če list prepognemo po osrednji žili, ga pogledamo od strani in je podoben črki "b" je pred nami brogovita, če je podoben črki "d", pa je dobrovita. V naravi jo najdemo predvsem v nižinah, ob potokih ali jarkih, na pohorska pobočja pa ne prileze posebno visoko. Pri njenih vabljivih plodovih predlagam previdnost, saj so strupeni. Brogovito tudi spomladi hitro opazimo: že od daleč nas pozdravlja z velikimi belimi socvetji. Sicer pa je znana tudi kot okrasni grm s številnimi zanimivimi vrstami in sortami. Iz časov starih mam se spominjamo "snežnih kep" sorte brogovite z velikimi kroglasto oblikovanimi socvetji. V zimskih mesecih nas bo navdušila bodnantska brogovita, ki se na golih vejah baha s šopki rožnatih in opojno dišečih cvetov. (mj)
Brogovita - Viburnum opulus L. (Matjaž Jež)
Odprtje smučarske sezone na Pohorju prestavljeno
Se pa danes odpirajo smučišča na Krvavcu, Rogli, Voglu, Golteh in v Kranjski Gori
Športni center (ŠC) Pohorje je sporočil, da je začetek smučarske sezone na Areškem Pohorju z današnjega dneprestavljen v december. Smučarske proge namreč še niso povsem pripravili. Trenutno so delno zasnežena smučišča Cojzerica, Areh in Ruška. "Na sektorjih Areškega in Mariborskega Pohorja trenutno poteka intenzivno zasneževanje smučišč, vendar trenutno stanje ne omogoča zagona naprav," je sporočil upravitelj pohorskih smučišč. Srečko Vilar, direktor ŠC Pohorje, je sicer pretekle dni pojasnil, da jim je ta teden pri zasneževanju nagajal veter, ki je odnašal sneg, smučanje pa bi lahko danes ovirale tudi napovedane snežne padavine.
Medtem smučarsko sezono danes že začnejo na Rogli. Zagnali bodo vlečnice Uniorček 1, Uniorček 2, Ostruščica 2 in štirisedežnico Planja, v nedeljo še vlečnico Košuta. Smučarji se bodo lahko po belih strminah spustili tudi na Krvavcu, kjer sta pripravljeni štirisedežnica Tiha dolina in šestsedežnica Vrh Krvavca. Na Voglu imajo kar 70 centimetrov naravnega snega, kar je za smučišče brez možnosti umetnega zasneževanja konec novembra posebnost. Tamkajšnji žičničarji bodo sicer pognali štirisedežnici Brunarica in Orlove glave ter vlečnico Storeč. Na Golteh bosta obratovali sedežnica Smrekovec in proga Blatnik, v Kranjski Gori pa le ena naprava - Velika Mojca. Smučanje bo v teh prvih dneh sezone zagotovljeno po znižanih cenah. Cena variira med 26 (Krvavec) in pet evri (Golte). (jc)
Prvi smučarski dan
Na Rogli in Golteh danes začnejo smučarsko sezono, za katero upajo, da bo trajala vsaj 100 dni. Na Rogli bodo zjutraj zagnali vlečnice Uniorček 1 in 2, Ostruščica 2 ter štirisedežnico Planja, v nedeljo pa bo poleg naštetih naprav med 9. in 16. uro delovala še vlečnica Košuta. Na Golteh, kjer so tudi takoj izkoristili prvi sneg in kljub močnemu vetru proge dodatno uredili s pomočjo umetnega zasneževanja, pa bodo prve smučarske dni obratovale proga Blatnik in družinske proge.
Tako na Rogli kot na Golteh se niso odločili, da prve dni užitkov na snegu ne bi zaračunali, so pa ponudili ugodnejše smučarske vozovnice. Na Rogli bo tako do petka cena vozovnice 15 evrov oziroma 8 za otroke, na Golteh pa bodo danes smučanje ponudili za 5 evrov ter k temu dodali brezplačen topel obrok, do polnega obratovanja smučišča pa bodo vozovnice prodajali sprva po polovični ceni, kasneje, ko bosta delovali dve napravi, pa 30 odstotkov ceneje. Na Rogli so urejene tudi že tekaške proge, vendar so se dnevi brezplačne uporabe iztekli že včeraj. (rp)