Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 1939 0

Kako bi bilo z žičnico na Šmarno goro in Pohorje?

Jutro (1933): Kakor je »Jutro« že kratko poročalo je imel pretekli petek pod okriljem Udruženja inženjerjev ...

... in arhitektov v elektrotehničnem institutu v Ljubljani g. inž. Milan Pertot iz Trbovelj predavanje, ki je skozi dve uri priklepalo pozornost poslušalcev na zanimivi in aktualni problem žičnic za osebni promet. Predavatelj, ki ima praktično veliko posla s tovornimi žičnicami in se je poglobil tudi v študij žičnic za osebni promet, je v jasni in lepi besedi orisal problem s tehničnega in z gospodarskega stališča ter je ilustriral svoja izvajanja z vzorci uporabljenih žic, z načrti in z velikim številom slik.

Prve žične železnice za tovorni promet so se pojavile že v osemdesetih letih preteklega stoletja. Ena izmed prvih je bila v Hrastniku. Prvo žičnico za osebni promet pa je zgradil inž. Feldmann na Wetterhornu v Švici. Prava predhodnica sodobnih žičnih železnic je bila 1912 zgrajena žičnica Lana-Vigiljoch pri Meranu.
Pretirani varnostni predpisi, ki so med drugim zahtevali, da ne sme napetost nosilne žice presegati osmine žične zrušilnosti, so v predvojni dobi močno ovirale razvoj. Ohlapno napete žice so zahtevale veliko število nosilnih drogov in so omejevale hitrost na največ 2 m na sekundo. Zaradi tega je bila vsaka rentabilnost žičnic izključena. Sijajne izkušnje z žičnicami v svetovni vojni, ko niso bili baš tako strogi glede varnostnih predpisov, in prizadevanje inž. Zuegga, ki je teoretično in praktično dokazal neutemeljenost in pogrešnost pretiranih varnostnih zahtev, so prinesli v tem pogledu popoln preobrat. Danes se ne zahteva več osemkratna, temveč samo štirikratna, da celo tudi že samo trikratna varnost. S tem se je poenostavila in silno pocenila gradnja žičnic. Ni treba več toliko nosilnih stebrov (saj poznamo že proste razpetine žic do 1500 metrov in še več!), žica je zaradi večje napetosti bolj trpežna, vozovi so lahko večji in bolj obremenjeni in hitrost je poskočila na 4 do 5 m na sekundo.

Jutro, 30. november 1933

 30.11.1933

dLib.si
Kategorije:
Informacije Iz preteklosti SLO Vse objave
Značke:
informacije Iz časa Jutro smučarskicentri

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Občni zbor zimskosportnega odseka SPD Maribor
Naslednja objava Divja mačka na Stahovici
  • Število objav: 27643

Informacije

Informacije