Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Sokolska mladina na Veliki Planini

 20.09.1923

dLib.si


Na Planini

Fotografija iz arhiva Andrejka Šlebirja - Hrani Vilko Rifel

četrtek, 20. september 1923, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1033

Jutro (1923): Sokola I. mladinski odsek jo priredil 31. avgusta in 1. septembra t. l. za svoj ženski naraščaj dvodnevni izlet na Vel. Planino pri Kamniku.

Izleta se je udeležilo 20 naraščajnic pod vodstvom brata Prosenca. Starosta sokolskega društva Kamnik, brat dr. Karba jo podučil izletnike o potu in zlasti priporočal ogledati si spotoma cerkvico sv. Primoža na Mali Planini, katera je nastala iz bivšega poganskega svetišča, kjer so molili in darovali slovanskim bogovom še naši poganski pradedje. Nasvet br. dr. Karbe je bil hvaležno akceptiran, zlasti ko so naračajnice stale pri cerkvici in ogledovale to staro slovensko zgradbo. Brez vsake nesreče je prišla »ekspedicija« v mraku na Vel. Planino, veselo vriskajoč in uživajoč polnih prs sveži zrak naših planin.

V koči SPD se je dobilo za mladino nekaj ležišč, kamor se je podala po zavžitju prinešenega prigrizka. Vsled malega prostora je bilo ležišče bolj slabo, vendar je mladina drugi dan vesela sledila klicu vodnika ob pol 4. uri, da si ogleda solnčni vzhod. Za zajutrek so bile tri latvice kislega mleka, potem pa hajd po planinke. Uspeh iskanja je bil zadovoljiv in vsaka naraščajnica jo dobila planinko, katero so spravilo za spomin na izlet, ko so prvič videlo rasti in smele trgati ta cvet naših gora. Veselje je žarelo dekletom iz lic in prosto so dajale duška radosti srca, ki jih jo prevzel na gori.

Pot proti kamniški Bistrici je bila zelo nerodna, strma in kamenita, vendar veselje ni bilo zmanjšano. Na »Kopišu« je bilo običajno turistovsko kosilo, nahrbtniki so bili kmalu prazni in po pregledu ožuljenlh nog, raztrganih čevljev in nogavic ter po dobrem odmoru in odpočitku se je vrnila mladina v Kamnik in nazaj v Ljubljano.
Za ta krasno uspeli izlet je ženski naraščaj hvaležen Sokolu I. in prosi le, da bi se priredilo še kaj podobnih izletov, katerih bi se udeležilo še ostale naraščaj niče, ki so bile to pot zadržane službeno ali kako drugače. Mladina je bila vzhičena, učila se je spoznavati našo gore, naše svete kraje, kjer se glasi od pamtiveka naša mila govorica in naša pesem. Uživale so prosto naravo, dihale zrak naših gora in ponosno so na storjeno pol. Od vaditeljic so čule dosti dobrega, naučile se mnogo koristnega in vzljubilo našo gore, našo planine. Sestri Nadi Peganovi in Veri Potnikovi pa bodi v zahvalo zavest, da si je mladina osvojila njune nauke in se bo po njih ravnala tako, kakor se to zahteva od dobrih Sokolic.

Jutro, 20. september 1923

eXTReMe Tracker