Iz časa/Jutro (1933): Najlepši hrib z razgledom po Savinjski in Šaleški dolini - Nova koča bo slavnostno otvorjena 3. septembra
Šoštanj, 25. avgusta 1933
Srčna želja šaleške podružnice SPD v Šoštanju in vseh prijateljev planin je izpolnjena. Koča na Smrekovcu (1570 m) je dograjena. Otvorjena in izročena bo javnemu prometu 3. septembra. Smrekovec leži na točki, kjer se greben Golt (Mozirskih planin) pravokotno stika z grebenom pogorja, ki se v zapadni smeri razteza preko Krnesa, Kamna in Travnika proti Radohi (2065 m) nad Solčavo. Po Smrekovcu poteka meja šoštanjskega in gornjegrajskega sodnega okraja. Najlepše je Smrekovec viden iz Šaleške doline, od koder ima podobo stožca, zaradi česar je med ljudmi razširjeno mnenje da je to ugasel ognjenik. Nekako na pol pota med njim in Šoštanjem leži na samostojnem ostrem hribu Sv. Križ nad Belimi vodami (1044 m) z znamenito božjo potjo in krasnim razgledom po Šaleški dolini.
Najlažje in najbližje je Smrekovec dostopen iz Šoštanja, od koder vodi markirana pot skozi šentflorjanski jarek do Mostnirja, nato na desno mimo Grebenška po jarku med Sv. Križem in Belimi vodami na sedlo Honjec, dalje proti Lukatu, od koder kreneš na levo preko potoka navzgor mimo kmetij Spodnjega in Zgornjega Brložnika in si od tukaj po zložni poti v ¾ uri pri koči. Celo pot iz Šoštanja prehodiš približno v 4 urah.
Kdor utegne, obišče med potom Sv. Križ ali Bele vode. Zelo lepa in nič daljša pot pelje na Smrekovec tudi levo od Most Mostnarja po Lepi njivi, kjer kreneš po 15 minutah hoje pri prvi kmetiji s kolovoza na desno v hrib mimo posestnikov Krpuha, Pergovnika, Punčuha in drugih in dospeš po skoraj ravni poti pri Leskovškovi žagi v Libijski jarek, zaviješ nato na levo v romantično sotesko izvira Ljubije, ki sliči mestoma Vintgarju, se obrneš po polurni hoji na desno proti Leskovšku, od koder vodi pot naravnost po gozdu navzgor proti koči na Smrekovcu. Ta pot se bo šele markirala.
Kdor se mudi na Mozirski koči, ne bo zamudil prilike, da ne obišče tudi koče na Smrekovcu, ki jo doseže v dveh urah po lepi markirani poti preko Kala in dalje po laški cesti. Od koče vodi dalje markirana pot do sedla Kramarce, od koder se napotiš ali proti Črni (2 uri) in nato na Peco, ali na desno proti Št. Vidu (2 uri) in od tod na Urško. Druga pot vodi preko Krnesa, Kamna na Travnik in dalje na Radoho, a ta pot je v zadnjem delu še potrebna temeljite ureditve.
Koča na Smrekovcu je tedaj pripravna postojanka za odpočitek turistom, ki delajo daljše izlete po naših planinah, priporoča pa se zlasti za daljši oddih. Že imeni Smrekovec in Travnik pričata, da je tu obilica smrekovih gozdov ter gorskih travnikov in pašnikov. Po ravnih poteh se sprehajaš bos po mehki gorski travi, se udajaš v tihi zapuščenosti sladkemu brezdelju in blagodejnemu vplivanju višinskega solnca in dišečega zraka, oči pa se ti ne morejo nagledati lepote, ki ti jo nudi razgled po belih strminah Kamniških planin, po Koroški, Pohorju in po nepreglednem zelenem morju štajerskih dolin in vrhov doli do Donačke gore in Gorjancev. Kakor na dlani ležita pred teboj šaleška in Savinjska dolina.
Ker je koča brez napora dosegljiva za mlado in staro, tudi za osebe brez vitkih linij, in je dobro oskrbovana, bo gotovo deležna obilnega obiska. Koča leži na sedlu Roma pod vrhom Smrekovca v višini 1400 m, je podzidana s hladno kletjo, ima v pritličju obednico, kuhinjo, žensko in moško spalnico s po 4 posteljami, sobo za oskrbnika, zgoraj dve sobi s po 3 posteljami, eno (odborovo) sobo z 2 posteljama ter skupno ležišče za 14. po potrebi tudi več oseb. Kot posebno prednost je navesti, da se gradi v kočo vodovod z imenitno gorsko vodo, s čimer se lahko ponaša le malokatera planinska koča. Glede čistoče in pomanjkanja dobre pitne vode tedaj v koči ne bo pritožb.
Če bodo dopuščala sredstva, se bo pred kočo zgradil še kopalni bazen, v koči sami pa se bo napeljala električna razsvetljava. Koča bo oskrbovana tudi pozimi. Okoli nje je polno idealnih smučarskih terenov, kar je potrdil tudi znani turistični pisatelj Rudolf Badiura. Že to zimo se bodo pri njej vršili smučarski tečaji. Sicer pa se boste o vseh naštetih prednostih koče in Smrekovca sami prepričali, ko se boste udeležili blagoslovitve in otvoritve koče, in če vam Bog da tedaj lepo vreme, boste videli, da ta opis ni reklama, temveč gola resnica.
Znak nehvaležnosti bi bil, če ne bi pri tej priliki naglasili, da gre glavna zasluga za dograditev koče načelniku šaleške podružnice SPD v Šoštanju bančnemu ravnatelju Celjske posojilnice, podružnice v Šoštanju, gospodu Lucetu Koritzkemu, ki je s svojem neumornim prizadevanjem in zvezami kljub krizi našel sredstva, da se je dom dogradil. Hvala tudi mnogim darovateljem gotovine in blaga za opremo koče, ki so po večini pokazali lepo razumevanje za podružnično stremljenje, zavedajoč se, da jih bo koča s svojo gostoljubno streho še pogosto bogato nagradila za izkazano podporo.
Jutro, 26. avgust 1933