Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Krst Trdinovega vrha

17.08.1923

dLib.si

petek, 17. avgust 1923, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1132

Jutro (1923): Novo mesto, 16. avgusta 1923

V sredo, dne 15. avgusta, se je vršilo vrh Gorjancev slavje, kakršnega še ne pomni in ne beleži naša zgodovina: Krst najvišjega vrha v Gorjancih, ki doslej vsaj v zadnji dobi ni imel nobenega pravega imena. Zdi se, kakor da je priroda in usoda prihranila ta vrh imenu tistega, ki je proslavil to pokrajino in ljudstva, ter jo odel s čarom bajk in povesti v krasnem Jeziku, kakršnega ni govoril in krasnoslovil nikdo pred njim in nikako za njim: Janez Trdina, pisatelj Bahovin
Huzarjev in neumrjočih bajk in povesti o Gorjancih ...

Spontano razodeto voljo naroda ob odkritju spominske plošče Janeza Trdina pred letom dni, da se imenuje najvišji vrh Gorjancev Trdinov vrh, je pristojno ministrstvo v Beogradu sankcioniralo in dovolilo, da se to imenovanje sprejme tudi v uradne listine ...

Včeraj se je vršil krst — tako svečano in prisrčno obenem, da ga ne pozabi nikdo, ki mu je prisostvoval. Več stoglava množica naroda od blizu in od daleč je prihitela vrh bajnih Gorjancev in razvilo se je pravo narodno slavje, katero je otvoril naš znani, zaslužni narodni in kulturni delavec, znanstvenik prof. Ferdo Seidl, kot predsednik dolenjske podružnice planinskega društva.
V svojem pozdravnem govoru je pozdravil vrle Žumberčane, ki so prišli z godbo in živili na vrh, zastopnike društev in oblasti, med njimi k. glavarja dr. Vončino, g. nadzornika Westra, g. dr. Oblaka, rodoljubne naslednike neprijaznih nam veleposestnikov, med njimi Stareta. Podal nam je zgodovino, kako je prišlo do ideje imenovanja vrha v počaščenje spomina velikega našega pisatelja, in narodnega buditelja Janeza Trdine, ter na efektnem koncu svojega govora pozval kumico gdč. D. Staretova, da izvrši s pomembnimi besedami krst Trdinovega vrha. Svečani akt se je vršil po načinu krsta ladij. Kumica je vrgla v skalo na vrhu steklenico metliškega vina, rog je zatrobil in streli so odmevali v daljo, naznanjujoč slavnostni zgodovinski akt.
Prelep govor je imel nato viš. šolski nadzornik g. Wester, ki je izročivši naročeni mu pozdrav osred. Planinskega društva razvil sliko velikega pisatelja in domoljuba Janeza Trdine, ki je postal pravi Homer pokrajine in naroda okoli Gorjancev. Citiral je merodajno, vzvišeno sodbo Ivana Cankarja o Janezu Trdini, ki je pisal iz naroda za narod. Ko se je odkrila plošča, je sprožil idejo, da zasluži tak mož vse kaj več, — večen spomenik naj mu bo vrh Gorjancev! Slava!
Klici so enodušno zadoneli v slavnostnem razpoloženju in globokem vtisu govora.

Ko je še izročil pozdrave planinskega društva in kluba »Skale« g. Knafelc, je nastopil g. dr. Oblak iz Ljubljane, ki je spregovoril nekaj iskrenih besed o Janezu Trdini kot velikem sinu velike prirode, v kateri je črpal vso svojo pisateljsko in poetsko moč. Poudarjal je, da ne govori v imenu nobenega društva, nego kot navaden zemljan-popotnik, prihitevši z visokih planin poklonit se spominu enega največjih naših popotnikov v najplemenitejšem pomenu besede — Janezu Trdini.
Trdina je odel to, po svoje krasno gorsko pokrajino v bajni čar romantičnih svojih pravljic, v katerih pa se zrcali tista njemu lastna ljubezen do prirode, ki mu je takorekoč sama izbrala najlepši spomenik: vrh Gorjancev kot svojemu vernemu m zvestemu sinu.

Nato je ljubko recitirala gdč. Mušičeva Trdinovo bajko o postanku studenca, znanega »Gospodična«, v tistem krasnem le Janezu Trdini lastnem jedrnatem jeziku. Žela je burno, zasluženo priznanje za svojo recitacijo, katero je podala z neko naravno prisrčnostjo.
S tem je bil končan oficielni del tega pravega narodnega slavja, ki se je izvršil v izredno lepem in svečanem razpoloženju.
G. prof. Seidl se je v končnem govoru spomnil neodrešene naše domovine na jugu in severu ta je izpregovoril par iskreno občutenih besed, izrazujoč upanje na vrhu sredi osvobojene zemlje, da jih še vse sprejme v okrilje prava rodna majka.
Poslal se je tudi navdušeno sprejeti pismeni pozdrav s tega slavja vladarski dvojici, ki naj izve o tem zgodovinskem aktu proslave slovenske kulture.
Prekrasen dan je bil to na vrhu Gorjancev, — za arangement pa gre največja zasluga prof. Seidlu.

Jutro, 17. avgust 1923
 

eXTReMe Tracker