Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Koča na Kaninu ni odprta

 01.08.2013

 

petek, 2. avgust 2013, ob 05:29, Mitja Gleščič, ogledov: 2182

Primorske novice: Dom Petra Skalarja na Kaninu ni odprt

BOVEC ► Koča oziroma Dom Petra Skalarja na Kaninu, s katerim upravlja Planinsko društvo Bovec, ni odprt, kot smo po pomoti zapisali pred dnevi v prispevku Je po primorskih hribih kaj odprtega? Koča na Kaninu je bila namreč vedno odprta le, ko je obratovala gondolska žičnica, slednja pa, kot je znano, že približno pol leta zaradi okvare ne vozi. "Kdaj bo žičnica obratovala, pa na žalost ne vem," pojasnjuje predsednik PD Bovec Robert Rot. Zato tudi ni jasno, kdaj bodo spet odprli kočo.

MM

Komentiraj (4):

Franc Štibernik, petek, 2. avgust 2013, ob 11:02

Predsednik PD Bovec očitno misli, da ne gre za planinsko kočo, ki so prvenstveno namenjene tistim, ki se v gore odpravijo peš. Pri takšnem odnosu do planinstva, bi kakšno besedo lahko rekla tudi Gospodarska komisija pri PZS in morda pomagala poiskati oskrbnika, ki bi bil voljan sprejemati pohodnike. Ali pa je potrebno odvzeti koči status planinske postojanke.
Kje so tisti kleni Bovčani in Trentarji, ki so včasih živeli v tej dolini in znali za kaj poskrbetI, ne pa samo jokati kako jim nihče ne pomaga.

Bruno Fras, petek, 2. avgust 2013, ob 19:06

Menim, da je le treba upoštevati današnji drugačen način življenja. Tam, kjer so žičnice in vzpenjače, pač vse manj ljudi hodi peš na vzpetino; tudi planinci. Danes sem se šel hladit na Pohorje, ker je bilo v Mariboru neznosno. Na Mariborski koči sem se pogovarjal s skupino babic in dedkov, ki so pri sosednji mizi s svojimi vnuki pili brezalkoholne pijače. Na Pohorje so se "povzpeli" z vpenjačo in se sprehodili do Mariborske koče. 'In zdaj gremo nabirat borovnice,' so se pohvali (verjetno jih niso našli, ker še niso dozorele ...). Pred Ruško kočo sem videl številne turiste, ki so se pripeljali z avtomobili (kar je bilo vidno na vseh parkiriščih). Tudi po obuvalih teh turistov sem presodil, da niso ravni planinci, ki bi navdušeno rinili v strmine. Po znani pohodni poti do "Lukota" in naprej proti Bolfenku, hodi zelo malo ljudi, še manj po transverzalni poti čez Poštelo. V tej sopari je pač vzpenjača preveč vabljiva. Povratna vozovnica stane borih 5 evrov, s kosilom v hotelu ali bližnji koči pa skupno 10 evrov. Tako predsednika PD Bovec povsem razumem. Če ni gostov, tudi cvenka (pokritja stroškov v koči) ne more biti. Donacij od raznih organizacij pa je tudi vse manj ... So pač drugi časi, obarvani z raznimi krizami.

Marjeta Štrukelj, nedelja, 4. avgust 2013, ob 11:53

»So pač drugi časi…«
Opravičevanje nedopustnih stvari s krizo in drugimi časi? Za to, kar se dogaja na bovškem, ni nobenega opravičila. Vrednost popravila žičnice ne presega vrednosti osebnega avtomobila slovenskega bogataša (menda 85.000 €).

Na splošno infrastruktura drugih športnih dejavnosti ni tako podvržena dobičkonosnosti kot ravno planinske koče. Sprašujem, če slovenski plavalci, atleti, … s svojimi bazeni, stadioni morajo samo po sebi razumljivo pokrivati stroške in po možnosti prinašati še presežke?

Planinske koče v turističnih krajih pa naj bi sploh nesle zlata jajca. Čemu so namenjene? Zdaj, ko ni več žičnice, bi bilo zavetišče nujno potrebno, mar ne?
PD Bovec in občina s turističnimi subjekti se trudijo zgolj z lahkim striženjem, kar nas, hribovce, malo tudi žali. Ko po uspešno opravljeni turi pojem večerjo v oštariji, se postavim ob bok vsem turistom, ki so prišli oz. se pripeljali po drugih opravkih, ko obiščem muzej, na meni ne piše, da sem izgubar iz planinske koče, no, tudi z raftom so me že peljali po Soči in še marsikaj bi se našlo….

S pristankom na taka posploševanja »drugih časov« in neizprosno logiko oštarije le in zgolj pripomoremo, da se deveti krog približuje s hitrostjo švicarskega pospeševalnika. Pozaprimo vse, kar ne prinaša dobička, ukinimo vse, kar… Kako že gre? Kaj je dobiček? Kdo ga ustvarja? V teh drugih časih kdo drug? A takrat, ko so firme dajale, je dajal kdo drug?
Res so drugi časi, dobičke si prisvaja kdo drug. Pri sosedih, od nekdaj kapitalistično naravnanih, najbrž ne. Bajt, zavetišč, bivakov - in to opremljenih, da ne prešteješ. Bovške razumnike ponižno prosim odpuščanja za mojo pregrešno željo, da bi planinska koča s tako ljubo domačim imenom »Dom…« obratovala.

Bernard Štiglic, nedelja, 4. avgust 2013, ob 16:27

Mislim, da je na prvem mestu problem oskrbe. Samo odpreti vrata ni dovolj, za današnje zelo razvajane obiskovalce planinskih koč. Večkrat sem bil na Skalarju in vem, da je oskrba potekala z kabinsko žičnico in naprej do doma z tovorno. V novih razmerah to vse odpade in preiti bi morali na helikoptersko oskrbo.
Seveda pa mora koča poslovati pozitivno. Tako, kot morajo vse ostale.

eXTReMe Tracker