Jutro (1933): Radovljica, 21. julija 1933
Ko otvarja radovljiška podružnica SPD novo planinsko postojanko na Begunjščici, se oddolžuje spominu Hugona Robleka, ki je bil njen soustanovitelj in v letih 1898—1905 njen predsednik. Izpolnjujemo intencije njegove oporoke, v kateri se je spomnil podružnice z velikim volilom, obenem pa postavljamo skromen spomenik našemu narodnemu mučeniku, krvavi žrtvi požara, tržaškega Narodnega doma.
V svetem »Cvetju v jeseni« pozna dr. Tavčar le tri gore: svoj rodni Blegoš, dalje Triglav in Begunjščico, katere gost je bil opetovano. Po lastnoročni opazki v spominski knjigi se je na Begunjščici proglasil za »krotitelja velegora«. Dr. Oblak jo imenuje najlepšo čisto slovensko planino. Njene očnice so zašle v hrvatsko planinsko poezijo Tarczajeve. Botaniki so odkrili na pobočjih te gore specialitete, kakršnih ni daleč naokoli. Naš povprečni planinec pa jo je zanemarjal. Preveč od rok mu je, za plezalce ni zanimiva, planinski krokarji pa niso našli v dosedanji Vilfanovi koči dovolj prostora za svoj — razmah!
Vilfanova koča? Doživela je te dni po 25 letih obstoja svoj konec, v vsej skromnosti tiho čepeč v senci smrek in macesnov. Mislila je, da bo pri nas vse tako ostalo, kakor je bilo pred 25 leti, ko je bil turist še zadovoljen s skledo žgancev in desko pod seboj. Novih prijateljev ni mogla pridobiti, stari ne morejo več do nje. Tako se bodo te dni njena vrata tiho zaprla.
Ko zapiramo staro kočo, otvarjamo nov dom. Višje gori, izven gozda, z razgledom na tri plati, na Triglav, Kamniške planine in Savsko dolino z Bledom na dlani, nov dom, ki ima 40 ležišč, a ne računa na tisoče obiskovalcev in na šumne družbe. On čaka ljudi, ki jim planinstvo ni zgolj sport, čaka zlasti onih, ki hočejo v gorski samoti proč od velikega toka turistov in njihovih romarskih potov uživati svoj mir in govoriti tudi malo sami s seboj ob vsej udobnosti moderne planinske postojanke.
Novi dom, zgrajen v slogu vil, stoji na Malem vrhu (1757) Begunjščice, ne veliko višje od Vilfanove koče. Ves je obit s skodlami, ima lepo verando in še obsežnejšo teraso s krasnim ozadjem, ki ga tvori pečevje Stola. Vsa okna so dvojna, zavarovana še z močnimi loputnicami, vsa stavba je izolirana z aresitom, tako da ne more v notranjost niti sapica. Prostorna kuhinja z mizo za goste in dve obednici sta v pritličju. V prvem nadstropju so sobe in dve manjši skupni ležišči s predeljenim ležišči za vsakega gosta posebej, pod streho pa obsežno skupno ležišče za goste z manjšimi zahtevami. Iz rezervoarja priteče voda naravnost v kuhinjo na pipo, za higieno v stranišču pa je preskrbljeno z avtomatičnim izpiranjem iz istega vira. Ravno tako je nova vsa notranja oprema.
Dohodi do doma so na novo markirani ter je bila napravljena nova markacija iz Begunj čez Sv. Petra, iz Žirovnice pa odcep na Begunjščico na Jezercih, nekoliko nižje pod znano Brezniško planino. Vabimo k slovesni otvoritvi dne 30. t. m.
Jutro, 23. julij 1933