Franci Savenc 31.05.2007 07:29 2562 0

Lisca 2007

V letošnjem programu aktivnosti GRZS je pod zaporedno številko 29 vpisan Tečaj za vodnike reševalnih psov - letni del (helikopterska vaja)

Lisca

V programu aktivnosti GRZS za leto 2007 je pod zaporedno številko 29 vpisan Tečaj za vodnike reševalnih psov - letni del (helikopterska vaja). Za nosilca usposabljanja je navedena Komisija za reševanje izpod plazov. Izvedba na Lisci, od 24. do 27. maja 2007.

Lisca (947m) rada sprejme utrujenega popotnika. Moderna cesta prispeva k temu, da je obisk še večji. Pod vrhom stoji poleg Jurkove koče tudi Tončkov dom, nad njima pa meteorološka opazovalnica. Spodaj lična, v zemljo vzidana, malo drugačna kapelica opozori na svoj namen in varuje popotnika. V oboku vzidana imena imajo prav gotovo pomen in namen. Čas prinaša in pokaže takšne in drugačne oblike pomena obiskovanja in hoje v hribe.

Tokrat se je na samem vrhu in pod Lisco poleg človeških glasov naselil tudi pasji lajež. Iskanje pogrešanih oseb s pomočjo psov, predvsem v gorah, je tudi eno od področij, v katerih sodeluje GRS. Vodniki se s svojimi pasjimi prijatelji učijo iskanja oseb, ki iz raznovrstnih razlogov potrebujejo pomoč ali pa samo iščejo nekakšne ostanke človeškega življenja. Kot pri vsaki stvari je tudi tu potrebno predznanje nadgrajevati in dograjevati. Zato na takšnih tečajih sodelujejo tudi strokovni sodelavci, izkušeni kinologi, ki vodnikom pomagajo odpravljati napake pri psih in tudi pri vodnikih. Eden od sodelavce komisije je doma pod Lisco, zato je tudi tokratni tečaj potekal v tem koncu. Gora in strmin vajeni reševalci so se hitro prilagodili tem razmeram.

Posamične vaje se na takšnih tečajih mešajo s skupinskimi. Poizkuša se vnašati moderne pripomočke (uporaba GPS navigacije), iskanje na vnaprej označenih področjih in sporočanje položajev najdenih pogrešanih oseb v mobilno bazo na terenu. Sodobni časi pač zahtevajo stalno napredovanje in sodelovanje pasjega nosu in tehnike za boljše rezultate, hitrejšo in učinkovitejšo pomoč.

Ena od zahtev za dobrega reševalnega psa je tudi mirnost pri prevozih s helikopterji. Tudi tega je potrebno psa naučiti, kar pa od vodnika zahteva kar precej dela. Ustrezna pohvala dela pri tem čudeže. Seveda je tako učenje potreben tudi helikopter. Tokrat so omogočili vadbeni polet z Lisce na nižje ležeči hrib. Da so se mlajši psi privadili novemu prevoznemu sredstvu,so se skupaj s svojimi vodniki vkrcali v mirujoči in ugasnjen helikopter. Sledilo je vkrcavanje in vožnja kot na pravi reševalni akciji. Izkušenejši psi in vodniki pa so se vkrcali, odpeljali na drug hrib in pričeli z iskanjem na vnaprej pripravljenem področju. Verjetno lahko tudi posadka helikopterja ob takšnih vajah spozna, kako mora ravnati ob prevozih psov in že predhodno opozoriti vodnike na zahteve ob takšnih prevozih. Tako da so lahko takšne vaje obojestransko prijetne in zadovoljijo namen.

Tudi spoznavanje novi krajev in ljudi nam lahko pokaže, kako nas cenijo, kaj si mislijo o naših štirinožcih. Kako nas sprejmejo, pogostijo! Kaj in kako nam kaj povedo in kakšen vtis smo pustili? Vse se pač skriva v zadovoljstvu.

Boris Štupar