Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gorsko kolesarjenje

četrtek, 11. julij 2013, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1342

MMC RTV SLO - Mariša Bizjak: ... pri nas velik, a neizkoriščen potencial
Zakrnela zakonodaja zavira turistični razvoj

V Sloveniji je okoli 160.000 kolesarjev, od tega več kot polovica gorskih. Zanimanje tujih obiskovalcev za kolesarjenje po zapuščenih mulatjerah in pešpoteh je ogromno, a ga žal omejuje zastarela zakonodaja izpred 18 let.

Če v tujini velja, da je gorsko kolesarjenje dovoljeno povsod razen tam, kjer je izrecno prepovedano, pri nas velja ravno nasprotno.

Septembra v Tolmin prihaja Soča Outdoor Festival
Korak naprej k reševanju problematike in promociji gorskega kolesarstva želijo narediti tudi v Posočju. Novoustanovljen turnokolesarski odsek pri tolminskem planinskem društvu je pridobil vsa dovoljenja Triglavskega narodnega parka in Planinske zveze Slovenije za traso, na kateri se bo septembra na Soča Outdoor Festivalu pomerilo prek 200 domačih in tujih tekmovalcev. Dobrih 50 kilometrov dolga pot se iz Tolmina vije proti Ljubinju in se naprej vzpenja proti Stadorju in planini Razor.

Od tu sledi spust v Tolminske Ravne, ki se nadaljuje proti vasi Zadlaz, nato pa po strmih poteh do Tolminke in skozi planino Polog nazaj proti Tolminu. Najhitrejši in najpogumnejši v manj kot treh urah premaga kar 1.500 višinskih metrov razlike, za izpeljavo zahtevne trase pa so potrebovali kar nekaj dovoljenj in urejanja poti. "Že zapuščene, za kolesarje pa izjemno atraktivne poti je bilo treba očistiti in urediti. V Sloveniji smo na žalost šele na začetku, imamo pa ogromen potencial na področju gorskega kolesarjenja. S festivalom želimo to dvigniti na višjo raven in stvari potisniti naprej tudi na področju zakonodaje," stanje opisuje Peter Dakskobler, organizator prihajajočega športno-glasbenega festivala in načelnik Odseka za turno kolesarstvo pri tolminskem planinskem društvu.

Zakrnela zakonodaja zavira turistični razvoj
Neživljenjska 18 let stara Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju namreč gorske kolesarje enači z motornimi vozili in jim vožnjo prepoveduje povsod, kjer je pot široka manj kot tri metre in pol. "Mi imamo najostrejšo zakonodajo glede kolesarstva med vsemi alpskimi državami. Kolesar naredi po vseh raziskavah tujine in pri nas manj škode kot pešec s palicami," je kritičen Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Poudarja sicer, da se stanje z leti izboljšuje: "Prvič smo se kolesarji naučili obnašati v hribih, drugič so se pa tudi pohodniki in drugi malo že na nas navadili. K sreči je tudi izrečenih kazni (41,73 evra, op. a.) malo, to nadzira policija, ki pa ne utegne, saj ima preveč dela na cestah. Nadzirajo tudi gozdni inšpektorji, ki pa so življenjski in ne izrekajo nesmiselnih kazni."

Sankcij malo, ovir veliko
Od začetka leta 2010 je bilo tako izročenih nekaj več kot sto plačilnih nalogov za kršitev, a si kljub temu želijo, da bi se čim prej tudi na papirju vse uredilo. Ovir v praksi je namreč veliko, še pojasnjuje Rovan: "Če, recimo, neko planinsko društvo organizira izlet po neki poti, ki ni dovoljena, potem lahko inšpektor samo pogleda na naše objave in nas pričaka – celo skupino in nas oglobi." K temu pristavi tudi Dakskobler: "Za razvoj in trženje gorskega kolesarjenja je treba zakonodajo spremeniti. Do takrat se poti ne more ne označevati ne vzdrževati, saj kolesarji ostajamo v nekakšni ilegali."

Nešteto priložnosti v Sloveniji
Kolesarski vodnik MTB im Soča Tal (2008), ki ga je pred petimi leti izdal nemški kolesar Peter Immich, je požel veliko zanimanja. Prodal je več kot 3000 izvodov: »Ljudje mi pišejo, kako je lepo tukaj in da se bodo še vrnili. Sam sem začel tu kolesariti konec 90. let – imate res ogromno možnosti, stare vojaške poti, prelepo naravo. Najbolj svež kolesarski »produkt« v Sloveniji pa ja zagotovo Trans Slovenia, del mreže Trans Alps, ki jo je zasnoval Uli Stanciu, nekdanji urednik nemške revije Bike: "Gre za progo od Kranjske Gore do Pirana z različnimi
zahtevnostnimi različicami. Mislim, da je bil to moj najboljši teden kolesarjenja, kar sem jih kdaj doživel, saj je Slovenija res raznolika dežela. Spreminja se na vsakem koraku, da ne pozabimo tudi na prijaznost ljudi. Kakšen bo odziv kolesarjev, ki berejo mojo spletno stran, bo videti kmalu. Prepoznate jih lahko po zelo dragem kolesu in velikem nahrbtniku (smeh)."

Zobec v kolesju naprej
Tovrstni projekti lahko pomenijo korak naprej pri spreminjanju zakonodaje in promociji: "Turo bodo predstavili tudi v največji nemški in nizozemski reviji, rezultati pa bodo vidni predvsem na daljši rok – tudi, ko bo festivala že konec," še pojasnjuje Dakskobler. Na Tolminskem in Kobariškem kolesarji trenutno predstavljajo okoli sedem odstotkov turističnega obiska (skoraj 80 odstotkov je gorskih kolesarjev), z urejeno ponudbo pa bi lahko – so prepričani – delež obiska najmanj podvojili.

Mariša Bizjak, TV Slovenija

Oznake: KOL

Komentiraj (4):

Tomaž Ogrin, petek, 12. julij 2013, ob 14:24

"Kolesar naredi po vseh raziskavah tujine in pri nas manj škode kot pešec s palicami," je kritičen Jože Rovan"
Se priporočam za te raziskave, tujine in naših, g. Rovan. Vam nič ne verjamem, ker po mojih opažanjih ne držijo taki rezultati. Zato me zanima, kako in kaj so tisti raziskovalci opazovali.

Tekmovanja na čas so pa sploh uničujoča. Kar imenujete čiščenje, je odstranjevanje narave za horde tekmovalcev. Posameznika ta narava nič ne moti. Z napačnega konca se lotevate gorskega kolesarjenja. Namesto prilagajanja - čiščenja...namesto normalnega koelsarjenja - tekmovanja na čas...vse v škodo okolju!

Marjeta Štrukelj, petek, 12. julij 2013, ob 15:32

Zelo sem vesela, da bi se to področje uredilo kakor je treba in ne bi prihajalo do trenj in medsebojnega nerazumevanja. Uredba, ki trpa kolo in motorno kolo v en koš, zagotovo ni življenjska. En stavek pa mi ne da miru in ga ne kupim, vsaj po mojih številnih opažanjih, ki se ne nanašajo na »neke« raziskave, ampak so moja osebna izkušnja, češ da »kolesar naredi po vseh raziskavah tujine in pri nas manj škode kot pešec s palicami«.

Vseeno, ali je to »rajsanje« prek strmin in korenin na spustu od Bavčarjevega doma na Srednječavensko pot, ali kolesarjem nepotrebno krajšanje ovinkov gozdnih cest na Pohorju proti Bajgotu: povsod so rane vidne in jih je mogoče brez truda fotografirati, tako, da…

Sem prepričana, da na obeh straneh, če lahko temu tako rečem (verjamem, da je dosti kolesarjev s konkretnimi gorniškimi koreninami), delajo štalo nevzgojeni primerki, ki v naravo ne bi smeli niti stopiti, niti se vanjo peljati - ne z avtom, ne s kolesom. Žal je v tem delu tema precej podobna tisti o svinjakih v bivakih, kjer sem se že dovolj razpisala.

Kolesarjem želim mnogo uspeha pri spreminjanju zakonodaje, vendar zagotovo na omenjeni Srednječavenski poti pešci ne bomo imeli več kaj iskati. Če bi bila jaz kolesar, bi jo hotela peljati, o tem ni nobenega dvoma. (Ni mi vseeno, potka je res lepa. Stopite nanjo, preden bo prepozno.) Torej tudi uredba, ki bi dala kolesarja in pešca v en koš, ni povsem življenjska… Pešci se bomo morali umakniti z marsikatere lepe poti. Seveda pa jih je mnogo, na katerih sobivanje ne bi bilo prav nič moteče. Če hodim cel dan in srečam pet kolesarjev, bom vsakega posebej zelo vesela, četudi bi morala stopiti s poti, ker ni široka »n« metrov.

O zaviranju turističnega razvoja pa: V Sloveniji se nekateri trudijo, da bi na vsak način izničili prednosti, ki so nam ostale zaradi zakasnitve kapitalizma. Tudi v najbolj razvitem turizmu pri nas te seveda lahko zadene kap. Ko sem zadnjič v Postojnski jami zagledala trgovino s spominki kar v sami jami, mi je vzelo sapo. Da o natakarju na Bledu ne… Pa pelji turista brez skrbi po domovini, če moreš!

P.S. Tole sem sestavila še pred Ogrinovim komentarjem, tako, da malo ponavljam, pa vseeno, zmotil naju je isti stavek, bo že nekaj na tem….

Žiga Krofl, sobota, 13. julij 2013, ob 11:47

povzetek raziskav o vplivih gk na spletni strani ktk:
http://ktk.pzs.si/vsebina.php?pid=133

pa še dopis KZS ob sprejemanju zakona o planinskih poteh:
http://imss.dz-rs.si/imis/3c6f4bf7fb15bb0b6a9e.pdf

Marjeta Štrukelj, sobota, 13. julij 2013, ob 16:07

Hvala, g. Krofl, za posredovane povezave. Zdaj še bolj trdim, da je stavek v navednicah zavajajoč, ker je všečno vzet iz konteksta preučevanj in preglasi po vsej verjetnosti realno vsebino. Tisti manj se nanaša na posebne okoliščine. Lahko je tudi več.
V sociološkem delu pa le nakazujem težavo, ki jo utegnemo imeti poslej. Saj si prav predstavljam, da motim kolesarja, če mora zaradi mene stopiti s kolesa, mar ne? Sobivanje bo na nekaterih poteh težavno, na drugih znosno in na tretjih prijetno. Se razumemo? Med normalnimi, ki se bomo trudili za sožitje, seveda. Če pa bomo »zapenjali« nam žal ostanejo samo težave. Natolcevanje, da pohodnik bolj uničuje naravo od kolesarja, jih seveda nakazuje.

eXTReMe Tracker