Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Triglavske pravljične poti

Zgornjesav´c  - Karmen Sluga: Bvaščeva jama, Gregec, Nejč, Žilijeva Anca, Kajžnikova Minka, Kraguljež in Škompnik ...

... Vse to in še več so Triglavske pravljice, ki že deset let živijo v vaseh pod najvišjim slovenskim gorskim očakom.Letos so se znova znašle pod okriljem zakoncev Leone in Marsela Gomboca.

Marsel, zakaj sta se s soprogo odločila, da prevzameta koncept Triglavskih pravljic?
»Leta 1999 sem po tretji knjigi Triglavskih pravljic Mirka Kunčiča priredil knjižno besedilo in pripravil gledališko predstavo z naslovom Skrivnost Bvaščeve jame. Po nekaj ponovitvah v domačem kulturnem domu na Dovjem smo predstavo istega leta konec avgusta, v okviru Aljaževih dnevov, odigrali na prostem v Vratih. Z ženo in režiserko predstave Leono sva, po odličnem odzivu občinstva, prišla na idejo, da bi pravljice morale še večkrat med ljudi, in sicer v naravnem okolju. Leona je s pravljicami še bolj povezana, saj sta s Tomažem Pšenico sodelovala tudi pri ponatisu Kunčičevih Triglavskih pravljic v letu 1994. O pravljicah na prostem sva potem veliko razmišljala. Ko so se začele priprave na delavnice v okviru razvojnega programa CRPOV Dovje, pa so tudi iz mojstranske šole in od krajanov prihajale pobude, da se Triglavske pravljice na neki način vključijo v razvojni program. Te bi nam odpirale ne samo kulturna vrata, ampak bi popestrile domače dogajanje tudi po rekreativni in izobraževalni plati. Tako so nas obiskovalci točno pred desetimi leti lahko prvič videli na različnih lokacijah Dovjega in Mojstrane. Želiva ohranjati del bajeslovja, legend in resničnih dogodkov iz naših krajev in jih na zanimiv in kakovosten način približati obiskovalcem, hkrati pa predstaviti zatajenega pisca, ki je živel in ustvarjal v naših krajih.«

Kaj lahko rečete o tem, kot mu pravite, zatajenem piscu? Kako sta prišla do njegovih originalnih besedil?
»Avtor Triglavskih pravljic je Mirko Kunčič, eden pomembnih slovenskih ustvarjalcev za mladino. Bil je dober poznavalec ljudskega besedoslovja in je s srcem znal prisluhniti vaščanom, ko so mu pripovedovali svoje izkušnje, vedenja, domišljijo, izročila. Žal se je moral po vojni preseliti v Argentino in pri nas ni posebej znan. V času 2. svetovne vojne so Nemci zažgali 47 zvezkov njegovih zapiskov. Rad se vprašam: Le kaj vse bi vam lahko v njih še povedal in predstavil? Po drugi strani pa, kar je vezano na naše kraje, imamo vsaj tri njegove knjige, ki jih sedaj toliko bolj spoštujemo.

V začetku osemdesetih let sta Leona in Tomaž v okviru takratne igralske skupine pridno brskala za dragocenimi zvezki pravljic, ki so se skrivali po dovških hišah. Po ponatisu pa sta mi žena in hčerka Mirka Kunčiča dovolili predelati pravljice za svoje potrebe, najprej za igro na dovškem odru, potem pa še za pravljično pot.«

Kaj vse nekdo, ki se sprehodi po poteh pravljic, doživi? Koga vse sreča?
»Kot Mirko Kunčič oziroma Pravljičar Bukovnik, kot so ga tudi imenovali, prevzamem skupino obiskovalcev na začetku pravljične poti, v parku pred pošto v Mojstrani. Z obiskovalci se dogovorimo, da gremo v Bvaščevo jamo po pisker cekinov. Po poti najprej srečamo Gregca, dovškega fantiča, ki so mu ušle krave in Nejča z Belce, ki nas prestraši z zgodbo o obisku Bvaščeve jame. Najbolj atraktivno je srečanje z Žilijevo Anco, padarco in vražarco, ter s Puščavnikom Sabljico, vojščakom generala Laudana. Oba imata jezik namazan z bujno domišljijo, humorjem in preprostostjo. Kajžnikova Minka, ki je namenjena na njivo, nam pove pravljico o velikanu in lepo zapoje. Če imajo obiskovalci oči odprte tudi za nadnaravno, pa srečamo bajeslovna bitja: gorskega škrata, čuvaja zakladov, Kragulježa in Škompnika. V zgodbah junakov se skriva ljubezen do preprostega kmečkega človeka, jezika, izročila in domače vasi.«

Se med potjo zapoje tudi kakšno pesem za boljše razpoloženje?
»Med potjo se tako ali drugače tudi prepeva. Včasih se zapoje tudi kakšen urok.«

Kako dolgo traja sprehod skozi Triglavske pravljice, za koga vse je primeren?
»Uro in pol pravljičnih utrinkov med sprehodom je namenjenih vsem, ki imajo radi pravljico. Pripovedovanje prilagodimo otrokom, starejšim od štirih let, osnovnošolski in srednješolski mladini in tako naprej, vse do srednje in starejše generacije. V desetih letih smo nabrali že veliko lepih pohval obiskovalcev različnih starosti.«

Kdaj in kje se lahko zainteresirani prijavijo in ob katerih dnevih je triglavska pravljična dežela odprta?
»Triglavska pravljična pot svoje pravljične niti spleta po dogovoru s Pravljičarjem Bukovnikom, ki se je tako moderniziral, da ga lahko dobite po tel. št. 040 241 660 ali elektronskem naslovu gomboc.marsel@gmail.com.«

Karmen Sluga

05.07.2013

Zgornjesav´c (PDF)

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27537

Informacije

Informacije