Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Javno pismo

  29.06.2013


Dnevnik/G-L, 05.06.13: Ob obisku Pahorja
 



 

ponedeljek, 1. julij 2013, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1275

Delo, Sobotna priloga - Prejeli smo: ... predsedniku republike Borutu Pahorju glede Triglavskega narodnega parka

Javno pismo predsedniku republike
Borutu Pahorju glede Triglavskega narodnega parka

Spoštovani g. predsednik. Dovolite, da se javno odzovemo na vaše sporočilo za javnost ob obisku občine Bohinj 4. 6. 2013 v delu, kjer govorite o Triglavskem narodnem parku. Iz sporočila je razvidno, da se boste zavzeli za spremembo zakona o TNP v smeri, kakor jih bo na vaše povabilo predlagal župan Bohinja Franc Kramar: »Na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja bo župan Občine Bohinj Franc Kramar do septembra v urad predsednika posredoval memorandum z na občinski ravni usklajenimi predlogi za spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku, predsednik republike pa se bo po svojih močeh zavzel, da bi v zakonodaji prevladale življenjske rešitve.«

Prijatelji Triglavskega narodnega parka smo ob tej novici močno zaskrbljeni. Bojimo se namreč, da glavno pobudo za ukvarjanje z resničnimi problemi našega edinega narodnega parka prepuščate tistim, ki so se že večkrat jasno negativno opredelili do TNP.

Prav to občinsko vodstvo je lani organiziralo (uspešen) lokalni referendum o izstopu bohinjskih vasi iz TNP. Po lastnih navedbah organizatorjev referenduma je bi eden izmed njegovih glavnih razlogov zaščita črnih gradenj znotraj parka, ki se jih je lotila gradbena inšpekcija. Črna gradnja v parku je tudi stavba gostinskega lokala, ki ga upravlja družina župana Kramarja

Prizadevanja nekaterih v lokalnih skupnostih, ki želijo v skladu s svojimi interesi in pričakovanimi koristmi vplivati na ureditev TNP, so po svoje razumljiva. Vendar se v javnosti že leta vztrajno ustvarja podoba, da lokalne skupnosti nimajo vpliva na ureditev in obseg TNP. A resnica je prav nasprotna. Zakon, ki je leta 2010 začrtal sedanjo podobo TNP, je v veliki meri sledil prav željam lokalnih skupnosti glede večje liberalizacije dejavnosti v širšem območju parka. V javni razpravi ob sprejemanju zakona so bile sprejete praktično vse pripombe lokalnih skupnosti, nasprotno pa ni bila sprejeta prav nobena pobuda civilnih naravovarstvenih združenj, razen nekaj pripomb Lovske zveze, če jo štejemo med njih. Glede novega zakona lahko rečemo le, da je še večja odprava omejitev seveda možna, a to pomeni, da tega območja tudi po najbolj dobrodušni definiciji ne bi mogli več imenovati narodni park.

V resnici za številne naravovarstvenike že sedanja (2010) ureditev TNP ne ustreza svojemu pojmu. Intenzivno gospodarsko izkoriščanje pokljuških gozdov res težko uskladimo s primarnim namenom vsakega nacionalnega parka, ki ga IUNC (Mednarodno združenje za zaščito narave) opredeljuje kot »zaščito naravne biodiverzitete, skupaj z njeno temeljno ekološko strukturo in okoljskimi procesi, ter spodbujanje izobraževanja in rekreacije«. Pravo zaščiteno območje (1. varstveno območje) TNP novi zakon skoraj v celoti umešča v visokogorje, nižje ležeče gozdove, kot so pokljuški, pa sekajo in izkoriščajo enako, kot vse ostale »navadne« gozdove v Sloveniji, ki niso v narodnem parku.

To – lahko bi navedli še številne druge primere - je svojevrstno protislovje našega odnosa do edinega narodnega parka, in naše negotovosti, kaj od parka pričakujemo in zakaj ga sploh imamo. Ne želimo, da bi to pismo razumeli kot namerno odpiranje konflikta med naravovarstveniki in lokalno skupnostjo na območju TNP. Toda vaša pobuda za spreminjanje zakona o TNP, ki ste jo tako izrazito predali v roke župana Kramarja, se nam zdi močno neuravnotežena in ne upošteva ključnega dejstva, da govorimo o Triglavskem narodnem parku. Ne gre za upravljanje lokalne znamenitosti, ampak za nacionalno odločitev, ali Slovenija želi imeti narodni park, ali ne. Že zakon iz leta 2010 je s svojimi standardi upravičenost poimenovanja območja za narodni park, postavil na sam rob. Vsakršne spremembe zakona v smeri »sprostitve omejitev« brez dvoma prinašajo le eno – odpoved narodnemu parku v vsakem vsebinskem pomenu tega pojma.

Če vas kot predsednika republike resnično skrbi Triglavski narodni park, vas pozivamo, da se zavzamete za večje upoštevanje strokovnjakov, naravovarstvenikov in državnih naravovarstvenih in okoljevarstvenih institucij pri upravljanju in odločanju o usodi parka. V vaši zadnji intervenciji ste se namreč postavili v vlogo patrona njegovih velikih nasprotnikov. •

Luka Omladič, Jure Bedenk, Božidar Flajšman, Renata Karba, Helena Lenasi, Boris Rantaša, Ljubljana

Oznake: TNP
eXTReMe Tracker