Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Tržiški tujski promet

16.07.1933

dLib.si

nedelja, 16. julij 1933, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 1390

Jutro (1933): Pri dvajsetpetimi leti je stekla tržiška lokalka od Kranja do Tržiča in je tako zvezala industrijsko izredno živahni trg s svetom.

Dolge so bile poprej kolone tovornih voz na veliki cesti med Kranjem in Tržičem in na krajši med Tržičem in Podnartom. Poštni voz je bila edina stalna zveza, na katero je potnik računal, če je hotel obiskati Karavanke v tržiškem predelu. Narod je s prevozništvom veliko zaslužil in je čisto razumljivo, da ni ravno navdušeno pozdravil železne ceste, katere pa sta bila industrija in obrt nujno potrebna, če sta hotela obdržati pri naraščajoči konkurenci svoje postojanke v svetu. Žalibog je bila domala vsa industrija v tujih rokah, Slovenci smo bili le delovni razred in le malo več ko brezpravna raja. Nekaj narodno zavednih izobražencev, pripadajočih svobodinim poklicem, uradniškim krogom in trgovini, se je skoro otreslo omamljajočega potujčevanja na vseh poljih in ustanovilo še isto leto, ko je stekla železnica, tudi podružnico SPD, ki naj bi obvarovala vsaj naše planine prid pohlepom Nemško-avstrijskega planinskega društva. Zasluga teh mož, katerim je načeloval takratni tržiški notar g. Marinček Matija je, da se je obvarovala naša komaj porojena turistika nemškega vpliva in nasilstva.

Zgodovina podružnice SPD v Tržiča je izredno lep prispevek k spoznanju, da se morejo uspehi doseči s s požrtvovalnostjo posameznika v prid celote. Danes, ko so vsi ti boji že tako daleč za nami, je prav potrebno, da si jih znova in znova pokličemo v spomin, da nam bo lažje najti vsaj del one požrtvovalnosti, ki je bila lastna našim prednikom. Prevozništvo, ki je redilo ves tržiški kot razen Tržiča samega, je preživeto, dobiti moramo za ta kot nov vir življenja in to je brez dvoma tujski promet. Tu je bodoči kruh. Kako ga bomo pridobivali, to je naloga, ki jo moramo rešiti. Pravilno so pojmovali bodočnost ustanovitelji podružnice SPD in jasno, so pokazali smer, ki jo moramo zasledovati. Danes imamo na planini Kofce ponosni planinski dom, ki slovi daleč po domovini zaradi svoje udobnosti in odlične preskrbe.
Na Zelenici je ljubka smučarska koča, ki jestalno oskrbovana in postavljena sredi bajnega planinskega raja. Na Ljubelju je okrepčevalnica g. Jelenca, ki nudi utrujenemu popotniku poleti in pozimi toplo zavetje, na vseh planinah pa so posejane lično prenovljene ali sploh na novo postavljene planšarske postojanke, ki imajo izvečine najmanj eno sobo urejeno za prenočevanje turistov in stalnih poletnih gostov. Vse planinske postojanke so poleti in pozimi deležne razveseljivega števila obiskovalcev, mrtva sezona je le v novembra in aprilu, ko ni niti snega, niti drugih čarov v prirodi zaradi deževja.
Podružnica SPD se trudi, da bi vsako leto ugotovila številčni obisk naših planin, toda to je naravnost nemogoče, ker turisti nočejo doumeti važnosti rednega vpisovanja v spominske knjige. Vendar lahko precenimo obisk naših planin na podlagi vpisov na Kofcah in na Zelenici.

Obe postojanki sta lansko leto zabeležili skoro 5000 obiskovalcev. Če računamo, da se vsaj vsak drugi vpiše, potem dobimo lepo število 10.000 gostov na ozemlju od Storžiča preko Javornika, Dolge njive, Košute, Ljubelja, Zelenice, Begunjščice, Dobrče in Križke gore. Ta množica ljudi se rekrutira do polovice iz domačinov, do polovice iz tujcev iz drugih krajev Jugoslavije.

Železniške zveze so bila letos po dolgoletnem prizadevanju podružnice SPD inmestne občine in drugih krajevnih činiteljev končno urejene tako, da bodo pospeševale tujski promet. Tržič je dobil ugodnosti polovične vožnje na nedeljskem turističnem vlaku, ki prihaja tako zgodaj v Tržič, da so turisti lahko že ob 9. na Zelenici, na Kofcah ali pod Storžcem, odkoder se brez naglice v teku dneva lahko povzpno na vrhove, se zopet odpočijejo in pridejo za večernega hlada na zadnji vlak, ki ima zvezo na vse strani.
Zaradi lažje orientaciji je izdala podružnica SPD lične male in velike zemljevide Karavank, ki označujejo vsa pota in vse izlete s časom hoje v hrib in v dolino. Vsi vrhovi imajo spominske knjige z žigom. V zadnjem času je podružnica napravila dve lepi planinski poti z velikimi denarnimi žrtvami, in sicer prvo od Jurjevega Jake na sedlo Baba in dalje na Veliki vrh. Zaradi poti je tekla dolgoletna pravda, ki se je iztekla v prid podružnice SPD. Trenutno je ta pot še neuporabna, posestnik Born Fric pa jo mora na lastne stroške do 15. julija t. l. postaviti v prvotno stanje. Druga nad vse lična planinska pot je nadelana od Zelenice na sedlo Belšico. S to potjo sta zvezana z Zelenico Stol in pa Celovška koča.

Poleg železniških zvez ima Tržič najugodnejše avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem. Za pota od tržiškega kolodvora do konca državnih in banovinskih cest so na razpolago številni avtotaksiji, ki imajo svoje postajališče na Glavnem trgu, ob nedeljah in praznikih pa čakajo turiste na kolodvora in jih za skromni honorar prepeljejo pod vznožje gora. Za okrepčilo turistov je v Tržiču prav bogato preskrbljeno, imamo zadosti hotelov in restavracij, ki vsakemu gostu radi in za mal denar postrežejo. Tržič je kot izhodna točka v Karavanke veliko središče tujskega prometa, ki se mora v bodočnosti tega tudi zavedati. Pogrešamo namreč prav hudo udobnega javnega kopališča, ki ga bo treba prej ali slej zgraditi. Zato pa imamo lepo urejeno tenišče športnega kluba in dvoje velikih igrišč za nogomet. Pozimi se tenis izpremeni v drsališče. ki nudi tujcem in domačinom najboljšo zabavo.

Informacije za turistiko in letovanje daje tujsko - prometni odsek mestna občine in pa podružnica SPD v Tržiču. Ta dva organa skrbita tudi za uspešno propagando izven Tržiča s tem, da se poslužujeta stalnih tujsko-prometnih razstav v Ljubljani in na Bledu. Gotovo pa bi ne bilo napačno, če bi se tudi za Tržič ustanovilo posebno tujskoprometno društvo, ki bi urejalo vsa vprašanja, ki so s to za naš kot prevažno gospodarsko panogo v zvezi.

A. L.
Jutro, 16. julij 1933
 

eXTReMe Tracker