Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zaradi hitrega življenja tudi planinstvo postaja hitrejše

Delo – Tomaž Branc: Prvo leto Gorske reševalne zveze Slovenije

Delo, sreda, 23. maja 2007
DOGODKI DNEVA

Prvo leto Gorske reševalne zveze Slovenije

Zaradi hitrega življenja
tudi planinstvo postaja hitrejše

Lanskih 290 nesreč je povprečje zadnjih petih let – Več ponesrečenih jadralnih padalcev – Podcenjevanje brezpotij – Svarila pred podatki z interneta


Poljče – »Odcepitev novoustanovljene Gorske reševalne zveze Slovenije od matične Planinske zveze Slovenije v prvem letu ni povzročila večjih pretresov. V zvezo je vključenih vseh 17 reševalnih postaj. Na voljo imamo približno enako denarja kot pred tem: za letošnje delovanje smo prejeli nekaj manj kot 766.000 evrov, in sicer 60 odstotkov iz sredstev za zaščito in reševanje, 40 odstotkov pa kot humanitarna organizacija.« Predsednik GRZS Miro Pogačar ni zaskrbljen zaradi usode gorskega reševanja v Sloveniji, saj so bili ponesrečenci tisti, ki so novo organizacijsko obliko najmanj občutili.

Vodilni pri GRZS so na tiskovni konferenci v ponedeljek popoldne v Poljčah predstavili reševalno delo v preteklem letu. Takrat so gorski reševalci v Sloveniji evidentirali 290 nesreč, kar je več kot leto prej (232), vendar ostaja število v povprečju zadnjih petih let. Ponesrečili so se 304 ljudje, od tega 51 smrtno. Umrlo je 23 gornikov (največ zaradi zdrsov oziroma padcev) in 28 negornikov. Med zadnjimi so jadralni padalci (kar 15-odstotni delež vseh nesreč), kajakaši, delavci, sprehajalci in drugi. »Letos se je v gorah zgodilo že 105 nesreč, v katerih je umrlo pet ljudi. Največ reševalnih akcij, 20, so opravili na Tolminskem, predvsem zaradi nesreč jadralnih padalcev. Na Gorenjskem so imeli doslej največ dela reševalci iz Tržiča in Bohinja,« je predstavil nekaj podatkov Janez Kosec iz GRZS. »Med ponesrečenimi je bilo lani 30 odstotkov tujcev, takšno je tudi povprečje zadnjih petih let. Največ je bilo Vzhodnoevropejcev, v ospredju so Čehi. Helikopter je sodeloval pri tretjini akcij, zdravnik pa pri polovici.«

Seveda niso mogli mimo napotkov za varno hojo po gorah, ki jih je dal zdravnik in gorski reševalec France Malešič. »Opažamo, da ljudje hiter tempo življenja prenašajo v gore, hitro planinstvo pa povečuje tveganje. V gore čedalje večkrat hodijo po službi, hitro gor in hitro dol, čemur sledi hvalisanje z dosežki. Kljub več kot 7000 kilometrov markiranih poti so čedalje bolj priljubljena brezpotja, ki jih nekateri podcenjujejo v tehničnem in orientacijskem pomenu, hkrati pa precenjujejo lastne sposobnosti in zanemarjajo nevarnosti. Ljudje pri zbiranju informacij tudi veliko uporabljajo internet. Na spletu narašča število samooklicanih »strokovnjakov«, ki ponujajo subjektivne opise poti. Ti so pogosto zavajajoči in nepopolni ali celo popolnoma napačni,« je nanizal Malešič in manj izkušenim planincem svetoval, naj se raje udeležijo tečajev gorništva, ki jih pripravljajo GRZS, planinska društva in zveza. Eden (v organizaciji GRZS) bo sredi junija na Vršiču.

Vsi uporabniki pa z organizacijo reševanja v Sloveniji vendarle niso povsem zadovoljni, zlasti ne s sistemom zavarovanja. Zavarovalnice zvezi namreč ne povrnejo stroškov akcije, če ponesrečenec ni bil poškodovan, zaradi česar so se lani razplamtele nekatere burne razprave, ko so morali ljudje menda reševanje plačati sami. Na tem področju reševalno zvezo čaka še veliko dela, da bo ohranila zaupanje planincev. S težavami se ukvarja tudi Planinska zveza Slovenije. Članstvo v njej namreč vsako leto upada, povprečna starost članov pa se naglo povečuje.

Tomaž Branc

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27531

Informacije

Informacije