Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Po petih letih pojasnjen uboj

15.06.1933

dLib.si

četrtek, 15. junij 1933, ob 22:26, Boris Štupar, ogledov: 1499

Jutro: Kamnik, 14. junija 1933

Pred petimi leti je povzročil v Kamniku veliko razburjenje zavraten uboj mladega posestnikovega sina Janeza Zamljena iz Kregarjevega pri Stahovici. Izvršen je bil pod čudnimi okoliščinami, ki jih dolgo časa niso mogli pojasniti. Sodna preiskava je takrat dognala naslednje: Dne 11. septembra l. 1928. je v gostilni pri Malenšku v Stahovici popivala večja družba fantov iz vasi okrog Stranj. Okrog 23. ure so odšli iz gostilne in se razšli na vse strani. Trije prijatelji, Janez Zamljen iz Kregarjevega in Janez Zobavnik in Franc Trobevšek iz Bistričice, so krenili po temni vozni cesti, ki drži po desnem bregu Bistrice proti vasi Zagorici, kakor pravijo skupini hiš pod znano cerkvico v Stranjah.

Okrog polnoči sta potrkala Zabavnik in Trobevšek na vrata posestnice Marije Uršičeve v Zagorici in jo prosila, naj odpre vrata in pomaga Zamljenu, katerega sta nosila na rokah nezavestnega. Zamljen je imel veliko poškodbo na glavi in se ni mogel zbuditi k zavesti, čeprav so se vsi trije trudili okrog njega z vsemi sredstvi. Nekdo je takoj odhitel po zdravnico dr. Elzo Sossovo v Kamnik, ki je ugotovila, da je bil Zamljen udarjen po glavi s kolom, ki je imel okroglo topo grčo. Ta je pri udarcu povzročila v lobanji globoko vdrtino, zaradi česar je bila poškodba smrtno nevarna. Zdravnica je odredila prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer je Zamljen umrl po 24 urah, ne da bi se zavedel.
Tovariša, ki sta prinesla Zamljena v hišo, sta povedala, da so šli iz gostilne vsi trije po poti do Zagorice. Ko so se pa v živahnem pogovoru vračali po isti poti proti domu v Bistričico, se je nekdo priplazil za njimi, posvetil z žepno svetilko in udaril Zamljena, ki je korakal v sredi, s kolom tako močno po glavi, da se je ta brez besede zgrudil nezavesten na tla. Spremljevalca sta še videla temno senco, ki je izginila za drevesi. Ko so ju pozneje posamič zaslišali, je izpovedal eden, da je napadalec prišel z desne strani ceste, drugemu pa se je spet dozdevalo, da je prišel z leve; prvi je videl samo enega napadalca, drugi pa je z vso gotovostjo zatrjeval, da sta bila dva. Zaradi teh izpovedi je nastal sum, da sta Zamljena poškodovala njegova spremljevalca, ki sta bila oba aretirana.
Podrobno razmotrivanje dogodkov pa se je kasneje obrnilo v prilog Zabavnika in Trobevška. Vsi trije so bili namreč vedno dobri prijatelji, ki se niso nikoli prepirali. Odšli so mirni, v prijateljskem pogovoru iz gostilne in ker je vse kazalo, da oba aretiranca nista imela nobenega povoda za tako dejanje, sta bila izpuščena iz zapora.

Ljudski glas je tedaj obsodil kot povzročitelja zavratnega zločina Janeza Kemperla in Petra Zamljena, ki sta bila znana kot huda nasprotnika pokojnega Janeza Zamljena. Ugotovljeno je bilo, da sta istočasno s prvo trojico zapustila gostilno, vendar pa se jima je posrečilo dokazati alibi, češ, da sta se v usodnem času — eno uro po odhodu iz gostilne — mudila pri nekem dekletu v Stahovici. Po šestih tednih je bilo tudi postopanje proti njima ustavljeno. Pred mesecem dni je kamniški orožniški podnarednik Josip Kump čul pripovedovati o tem uboju. Izvedel je nekaj podrobnosti, ki so merile na to, da takrat priče niso izpovedale resnice in da sta Janez Kemperle in Peter Zamljen najbrž prava napadalca. Ker omenjeni orožnik takrat še ni služboval v Kamniku, je poiskal v arhivu obsežni akt o tem primeru in raziskoval reč naprej. Dognal je toliko podrobnosti, da se je Janez Kemperle pod dokazi takoj vdal in priznal, kako je bil napad izvršen. Peter Zamljen se je hotel maščevati nad Janezom Zamljenom, s katerim pa menda nista bila prav nič v sorodu. Ko so odhajali iz gostilne, je nagovoril dva tovariša, med njima Kemperla, da sta šla z njim. Eden tovarišev se je med potjo premislil in šel svoja pota, a Zamljen in Kemperle sta čakala v zasedi, ko so gori omenjeni trije fantje prišli mimo njiju, je Kemperle posvetil, Peter Zamljen pa je mahnil Janeza Zamljena s kolom po glavi. Nato sta oba napadalca zbežala vasovat pod okno nekega dekleta. Ob dveh sta se napotila domov in sta tako imela pri rokah dokaz, da sta se mudila v kritičnem času na drugem kraju. Napadalca, ki sta oba že pod ključem pač nista mislila, da bo po tolikih letih njuno dejanje prišlo na dan.

Jutro, 15. junij 1933



 

eXTReMe Tracker