Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Smrtna nesreča na Pokljuki

09.06.1933

dLib.si

petek, 9. junij 1933, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1497

Jutro: Nomenj, 8. junija 1933

Naše planine zahtevajo svoje žrtve letos v kratkih razdobjih. Vsa bohinjska kotlina razpravlja o tragični smrti 22 letnega mladeniča Antona Zime, ki je strmoglavil na obronkih Pokljuke v globino in se ubil.

Strahoto dogodka še poveča okolnost, da bi bili mlado življenje najbrž lahko oteli smrti, ako bi se bilo za usodo nesrečneži fanta zvedelo takoj in ne šele po preteku celega tedna dni. Po vseh opazovanjih je prišlo do nesreče takole:
Sokolsko društvo na Koprivniku, v bohinjskem gorskem naselju, je priredilo v nedeljo 28. maja domačo veselico, ki se je je udeležil tudi Anton Zima, po domače Pogačarjev iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Fant se je nekoliko zakasnil in je hotel zato na postajo Nomenj, da se s turistovskim vlakom ob pol osmih zvečer odpelje proti domu. Imel je že skoro pol pota za seboj, ko ga je privedla pot do nevarnih obronkov Pokljuke, kjer se tamošnji svet v divjih pečinah znižuje proti dolini Save Bohinjke. Na takozvanem Parneku je zajela potnika tema ter mu onemogočila orientacijo. Bleščeča lučka s postajnega poslopja ga je najbrže zapeljala, da je krenil z ozke, a pravilno speljane steze na nesrečno kolovozno pot, ki se v gozdovju kar nekako izgublja. Zimi je moralo zmanjkati poti, krenil je v desno in v — smrt. Treščil je čez skoro 30 m visoko skalnato steno navzdol ter obležal nezavesten.

Toneta so domači seveda ves čas pogrešali in bili zanj v hudih skrbeh, niso pa mislili na najhujše. Sklepali so, da je ostal pri svojih prijateljih. Ko je minil ves teden v tej negotovosti pa so po naključju našli pod Parnekom truplo nesrečnega mladeniča, ležečega na skali. Na telesu ni bilo nobenih poškodb razen vdrtega prsnega koša in se iz tega sklepa, da je ponesrečenec med pečinami s to hudo poškodbo ležal, dokler ga ni rešila smrt trpljenja. Dobrih 50 m od prostora, kjer se je Zima boril s smrtjo, so bili zaposleni v gozdu delavci, ki bi mu bili gotovo prihiteli na pomoč, če bi bil revež mogel klicati na pomoč.

Nesrečni mladenič je padel na skalnato mesto, kamor zaide človeška noga le po naključju, in tako mu ni mogel nihče pomagati.
Truplo ponesrečenca so prenesli v Gorje in tam pokopali. Tone Zima je bil izredno priden in delaven ter zaradi svojih lepih lastnosti splošno priljubljen. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje.

Jutro, 9. junij 1933

eXTReMe Tracker