Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Stop za vetrnice

Žurnal 24: Agencija za okolje zavrnila soglasje.

Agencija RS za okolje je zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za vetrnice na Volovji rebri, ki jih načrtuje Elektro Primorska. Razlog za zavrnitev je, da investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel čezmernih vplivov na določene živalske vrste (beloglavi jastreb, planinski orel, sršenar, širokouhi netopir, gozdni jereb in evrazijski ris), menijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Odločba po njihovem pomeni začetek konca deset let trajajočega nesrečnega primera.

V Elektru Primorska bodo odločbo proučili, a še zmeraj ocenjujejo, da je Volovja reber ena od primernejših lokacij za izkoriščanje energije vetra v Sloveniji.

N. Č. / Ljubljana


Zavrnjen zahtevek za izdajo OVS za vetrnice na Volovji rebri

ARSO - 07.05.13: Agencija RS za okolje (ARSO) je v obnovi postopka dne 6. 5. 2013 izdala zavrnilno odločbo za izdajo okoljevarstvenega soglasja (OVS)za poseg: vetrna elektrarna Volovja reber (33 vetrnih turbin) , 20 kV kabelske povezave, povezovalne poti, RTP Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod RTP Ilirska Bistrica – RTP Volovja reber.

V zadevi je bila dne 4. 4. 2012 izdana odločba na katero se je pritožilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kot pritožbeni organ, je dne 21. 12. 2012 izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se odločba ARSO odpravi ter zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje.

V ponovnem postopku je ARSO sledila napotilom pritožbenega organa ter preverila, ali se lahko škodljivi vplivi posega z izvedbo omilitvenih ukrepov omilijo v taki meri, da postanejo vplivi posega neškodljivi. Glede na to, da stranka ni predložila vseh potrebnih podatkov za presojo vplivov na okolje, tudi učinkovitost omilitvenih ukrepov v postopku ni mogla biti ustrezno izkazana. Načrtovani poseg, na predlagani lokaciji s predlaganim načinom izvedbe ni v skladu z varstvenimi cilji ohranjanja ugodnega stanja klasifikacijskih živalskih vrst Natura območja.

V postopku se je izvedla presoja vplivov na vrste: beloglavi jastreb, sršenar, gozdni jereb, evrazijski ris, širokouhi netopir in planinski orel ter ugotovila da:

-dejansko stanje vrst beloglavi jastreb, planinski orel in širokouhi netopir, kot ga je predstavila stranka nepopolno in kot tako ne omogoča ocene vplivov, kar izključuje možnosti njihove omilitve z izvedbo omilitvenih ukrepov;

-na podlagi dokazov verjetnosti trka planinskega orla z vetrnico ni mogoče izključiti, kar pomeni, da v postopku ni bilo dokazano, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja, torej na tisti del populacije vrste planinskega orla, ki je vezan na obravnavano območje Natura 2000;

-stranka dejanskega stanja vrste sršenar ni predstavila z upoštevanjem vseh razpoložljivih podatkov. Na podlagi zbranih podatkov ni mogoče ustrezno dokazati, da poseg ne bo imel vpliva na populacijo ali njen habitat;

-dejansko stanje vrste gozdni jereb, kot ga je predstavila stranka, ne ustreza opisu, ki izhaja iz dokumentacije, kar onemogoča izvedbo presoje vplivov na okolje;

-za risa je bilo ugotovljeno, da bi bili vplivi ob izvedbi posega uničujoči.Odstotka trajnega in začasnega upada velikosti populacije vrste sta bila ocenjena v višini, ki presega meje sprejemljivosti, kar bi ogrozilo ugodno ohranitveno stanje te vrste, kar je v nasprotju z varstvenimi ciljem.

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

4 komentarjev na članku "Stop za vetrnice"

Metod Škarja,

Kolikor se spomnim pred nekaj meseci objavljene raziskave, samo 7% primernih območij za vetrnice leži v Naturi 2000. Tako da lahko pripišemo neverjetni trmoglavosti investitorja (oz. natančneje, da bo na "do sedaj običajen način", s pritiski, formalnimi poročili in študijami, z odločitvami na podlagi raznih drugih interesov in ne strokovnosti, kar nenazadnje nakazuje tudi odločba, spravil stvar skozi), da je do konca vztrajal na tej lokaciji namesto da bi si že zdavanj našel kaj bolj primernega.

Tako da se zahvaljujoč članstvu v EU ponekod kar trdo učimo (ker brez tega bi vetrnice tam že stale in še kje drugje, to ni dvoma), kaj je to pravni red, odločanje na podlagi strokovnosti, zavez, pravil itd, nekaj kar nam je (bilo) do sedaj marsikje precej tuje.


Emil Pevec,

Uroš, res meniš, da bi bila vetrna elektrarna na Volovji rebri brez državne subvencije rentabilna?


Tomaž Ogrin,

Saj vemo vsi - vetrnice vsiljuje politika, podkupljena s kapitalom, vetrnice ne rešujejo ničesar, so problem vsepovsod! Poglejte npr. na

http://www.epaw.org/

Kajti elektrike je pri nas dovolj in poceni! Še izvažamo jo večkrat! Pa tudi uvažamo jo brez problemov.

Poleg tega imamo v Sloveniji potencial zmanjšanja porabe za okrog 30%, saj presegamo tudi evropsko povprečje po porabi elektrike na prebivalca.

Ob tej priložnosti je treba res poudariti nesmisel gradnje vetrnic v Sloveniji, ki je še posebno škodljiv v krizi.

Torej, ne glede na naravne in pokrajinske (te sicer ne veljajo nič pri naši kratkovidni politiki) vrednote, je sama zamisel o gradnji vetrnic v Sloveniji gospodarsko in družbeno škodljiva.

Zakaj?

Na kratko:

Elektrika iz vetrnic, katere odkup v omrežje je obvezen (!), je bistveno dražja (!) od omrežne elektrike in je subvencionirana (!) ter nekvalitetna. Te subvencije se pretakajo k proizvajalcu vetrnic, na primer v Nemčijo, kot je to za vetrnico na Griškem polju pri Dolenji vasi, ki je stala preko 3 mio evrov, proizvajalec pa je Enercon iz Nemčije.

Torej Slovenija v krizi podpira nemško industrijo! Imamo res toliko denarja? Nam pa hočejo trgati od plač!!!

In investitor Korošec sanja še o 20 - 25 še močnejših vetrnic pod Nanosom! Kar je že blizu 100 mio evrov!

Ni zanemarljiva medijska vest, ki veliko pove, da se je tako zanesljive (brez tveganja) in dobičkonosne investicije v vetrnice lotila italijanska mafija. Nastaja okoli vetrnic tudi slovenska mafija? Za vetrnice, zaradi zanesljivosti investicije, ni problem dobiti ugodnih kreditov. Ki pa jih odplačujejo z našimi subvencijami...

Ohranjena narava in krajinske lepote so slovenska nafta. Nimamo drugega.

To je naš velik turistični potencial, ki je slabo izkoriščen. S postavljanjem 100 metrskih stolpov po katerikoli slovenski pokrajini, tudi , če je izven Nature 2000, povzročamo gospodarsko škodo drugi gospodarski panogi, to je turizmu. Ki se napaja z našo nafto!

Ampak ni hudič, da nekateri vztrajajo, da si še to uničujemo.

Je posredi samomorilnost ali prodanost za kapital?

Vse ankete tujih obiskovalcev, ki so jih naredila turistična podjetja in organizacije, kažejo odločno na slovensko naravo in lepote krajin kot najmočnejši razlog za obisk Slovenije. To niso izmišljene trditve, ampak leta in leta potrjevana dejstva.

Vetrnica na Griškem polju je na primer uničila mehkobo in krajinsko kvaliteto Griškega polja in še soseščine.

Še avtocesta se nekako zbliža z bregom, če presojamo ranjenost krajine.

Tu pa industrijski stolp sredi blagih oblik, ki sežejo do Triglava.

Da, iz Koprske smeri vidimo iz avtoceste le na dobrih sto metrih okna,

preko Griškega polja, ob jasnem vremenu, Triglav.

Oko pa skrene na industrijski objekt...

In uničevalec naše krajine, naše nafte hoče tam okoli postaviti še preko 20 takih stolpov! Za povsem nekoristno, predrago in izredno nekvalitetno elektriko. Na primer: zaradi slabe kvalitete vetrne elektrike, ki zelo negativno vpliva na nemško omrežje, je gospodarstvo Nemčije opozorilo Merklovo.

Torej, lovci so proti več vetrnicam pod Nanosom, hvala jim zaenkrat, čeprav se s pobijanjem živali ne strinjam.

Zavarovati bi morali še dolino Raše in okolico. Škoda, da je ni v Naturi, bi si zaslužila, kot krajina, če drugega ne, od boga pozabljena, take so najlepše. Sicer krajin ne obravnavajo v Naturi, imamo pa tam netopirje, ki so vsi zaščiteni in ki jih vetrnice uničujejo.

Poleg tega je hudo zavajajoč argument, da je vetrna elektrika potrebna zaradi doseganja nekih odstotkov elektrike iz obnovljivih virov, da zmanjšamo izpuste CO2.

Ta argument bo treba kriminalizirati, kajti istočasno Slovenija načrtuje dva prenosna (glavna) plinovoda na Primorsko (Ajdovščina - Lucija in Kalce - Jelšani), skozi katera bi pokurili milijone kubičnih metrov plina in dobili povsem nove milijone ton CO2. Kar bi odločno poslabšalo prav tisti odstotek, ki ga opravičujemo z vetrnicami.

Seveda pa zaradi vetrnic ne bo zmanjšala proizvodnje nobena elektrarna, ki proizvaja CO2. Vpliv slovenskih vetrnic na CO2 je seveda blef.

Butalci ne bi bili tako zarukani, kot smo mi!

Preverite sami, če se vam da...


Uroš Ahačič,

Smo proti vetrnim elekrarnam, smo proti termoelekrarnam, smo proti nuklearnam, ribiči so proti hidroelekrarnam, sončne elektrarne so brez subvencij nerantabilne, pa še njihova proizvodnja pa čeprav v takoimenovanem tretjem svetu je ekološko sporna, le potrošniki elektrike smo vsak dan večji, no vsi nasportniki vsega, ugasnite klime, hladilnike,tudi računalnik na katerem berete trenutno moj komentar.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27536

Informacije

Informacije