Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

40. občni zbor matice planinarstva

28.04.1933

dLib.si

petek, 28. april 1933, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 916

Jutro (1933): Proslava jubileja bo na Vidov dan - SPD šteje 7590 članov - Pregled planinskega gospodarstva

Ljubljana, 27. aprila.
V dvorani Dravske zbornice se je vršil nocoj 40. redni občni zbor Osrednjega društva SPD. Predsednik g. dr. Josip Pretnar je v nagovoru toplo pozdravil ustanovitelje društva in članstvo. Navzočni so se spomnili z izrazi globoke vdanosti Nj. Vel. kralja. ki nam sproti dokazuje s svojim pogostim obiskom, kako zelo ljubi naše planine. Nadalje je predsednik predlagal brzojavne pozdrave ministrom gg. dr. Albertu Kramerju, Ivanu Puclju, dr. lliji Šumenkoviču in dr. Hanžeku, banu dr. Dragu Marušiču in podbanu dr. Pirkmajerju, ki izkazujeta našemu planinstvu vedno veliko naklonjenost. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet.

V nadaljnjem je izvajal g. predsednik, da se vrši ta občni zbor v znamenju bližajoče 40 letnice obstoja SPD, ki jo nameravamo praznovati letošnje leto na Vidov dan v Ljubljani. Za to prireditev se namerava vršiti v Ljubljani tudi kongres jugoslovanskih planinskih društev, zvezan obenem z velikim zborovanjem planincev iz vse naše široke domovine. V preteklem letu smo poglobili prijateljske stike z ostalimi jugoslovanskimi planinskimi organizacijami, enako tudi z zunanjimi. Razmerje društva do TK Skale je seveda ostalo enako prijateljsko, kar je imelo najugodnejše posledice za uspešno obojestransko sodelovanje v mnogih važnih stvareh, ki so se tikale planinstva.

Sodelovanje in dobro razmerje med Osrednjim društvom in podružnicami se je v preteklem letu le še poglobilo. V kulturnem pogledu je omeniti posebno važno spremembo in izpopolnitev »Planinskega Vestnika«, ki se je izvršila ne samo z velikim trudom, temveč tudi z znatnimi gmotnimi žrtvami. Svojo finančno gospodarsko politiko je moralo SPD usmeriti na to, da se reši iz težkega položaja s preudarnim gospodarstvom. Če se upošteva gotovina, ki jo ima danes društvo, se je v treh letih zbil dolg od 930.000 Din na nekaj nad pol miliona Din, torej skupno v treh letih za veš ko 400.000 Din.

Iz tajniškega poročila g. dr. Arnošta Brileja posnemamo: Društvena pisarna je bila vse leto zelo močno zaposlena. Društvo je imelo v preteklem letu redno vsak teden odborovo sejo, vsega skupaj nad 50. Bilo je zastopano pri vseh važnejših prireditvah in planinskih slavnostih. Razmerje do podružnic je bilo prisrčno. Povsod se je skušalo pomagati podružnicam z nasveti, z gradbenimi načrti in tudi s finančnimi podporami, v kolikor so to dovoljevala lastna skromna sredstva. Tudi s drugimi slovanskimi in inozemskimi alpinističnimi društvi je SPD vzdrževalo stike. Z mnogimi znamenitimi inozemskimi planinskimi društvi je pričelo SPD zamenjavati tudi »Planinski Vestnik« in tako izpopolnjevati svojo čitalnico z angleškimi, francoskimi in drugimi revijami; celo himalajski, kanadski in novozelandski alpinistični klubi pošiljajo svoje publikacije v Ljubljano. Pri »Planinskem Vestniku« si je s pridnostjo in novimi idejami posrečilo malone uravnovesiti izdatke in dohodke.
Alpinska razstava, ki jo je priredilo lansko leto SPD s pomočjo TK Skale, je pokazala, da bi se dalo pri nas že danes nabrati precej materiala za alpinski muzej, ki je že nekaj let v načrtu.

Število članstva srednjega SPD je znašalo 3284, torej 439 manj ko lani. Vzrok je isti kakor pri vseh drugih društvih: kriza, pomanjkanje denarja. Podružnic je bilo 20, nova je rateška. Vse podružnice štejejo skupno 4306 članov, celotno SPD pa 7590 članov. Obisk v kočah je bil v letu 1932. nekoliko slabši kakor predlanskim, vendar še vedno usoden. Turistovski vlaki so po intervenciji društva vozili do srede oktobra in zato je bili tudi večina koč do tega časa vsaj ob nedeljah in praznikih odprta. Železniška uprava je vpeljala posebne turistovske vlake tudi v pretekli zimski sezoni, ki so vozili sicer samo parkrat, bili to pa dobro zasedeni. Naj bi ostali!

Ker so se čule pritožbe, da je cena jestvinam in vinu previsoka, je društvo znižalo po tehtnem preudarku cene, tako da preskrba danes v kočah v resnici ni predraga. Gradbeni prispevek je vzbujal pri članih in nečlanih precejšno nejevoljo, zato bo prihodnjo sezono odpravljen.
Na žalost tudi preteklo leto ni minilo brez nezgod. Na Grintovcu se je težko ponesrečil Ivo Lang, ob binkoštih je na Grintovcu smrt ugrabila Alberta Makuca in 9. avgusta se je pod Malim Triglavom ubila Bogomila Smerke; dalje se je na Brani ponesrečil Vinko Flerin, na Mežaklji pa se je ubil akademik Stanko Nerad. V vseh teh primerih so intervenirale - reševalne ekspedicije društva ter vzorno vršile svojo nalogo.

Med letom se je izvršila reorganizacija zavarovanja koč. G. tajnik je še omenil podpornike društva, in sicer TPD, g. Josipa Klovarja, banko Slavijo, ministrstvo trgovine in industrije in bansko upravo ter vsem izrekel najlepšo zahvalo s prošnjo za nadaljnjo naklonjenost.
Sledila so poročila odsekov: zimskoalpskega, literarno - znanstvenega, fotoamaterskega, gradbenega, markarcijskega in reševalnega, dalje odbora za redakcijo pravil in poročila knjižničarja o stanju knjižnice.
Sledilo je spet dolgo poročilo društvenega gospodarja, ki je poročal o gospodarskem delovanju odbora ter o imovinskem stanju društva. Odbor se je pri svojem gospodarstvu strogo držal načela, da je treba znižati dolg in s tem omogočiti, da se pridobe razpoložljiva sredstva za nove investicije in za podvig našega planinstva.

Jutro, 28. april 1933
 

eXTReMe Tracker