Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

»Več žal ni bilo mogoče storiti«

Delo – Špela Žabkar: Analiza reševanja na Mangartu

Delo, ponedeljek, 26. marca 2007

Analiza reševanja na Mangartu

»Več žal ni bilo mogoče storiti«

Vodstvo reševanja je ravnalo popolnoma trezno in človeško, saj bi bilo sicer lahko žrtev še več Reševali smo pod pritiskom javnosti, katere pričakovanja so bila prevelika


Kranj – Po akciji na Mangartu, od koder sta pred osmimi dnevi dva mlada alpinista sporočila, da sta ujeta tik pod vrhom, so v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) konec minulega tedna temeljito analizirali dogodke. Ugotovili so, da je bila akcija vodena skladno z reševalno doktrino v GRZS, je sporočil predsednik GRZS Miro Pogačar in v zaključek analize akcije zapisal: »Več v danih razmerah žal ni bilo mogoče storiti.«

Ugotovili so še, da sta bila komunikacija in sodelovanje usklajena. Hkrati štirinajst sodelujočih pri analiziranju pretekle akcije poudarja, da so alpinistoma z navodili »pomagali izplezati iz stene, jima dali podatke o vremenu ter navodila o smeri in nujnosti takojšnjega sestopa z gore«, medtem ko so reševanje začeli takoj, ko sta mlada alpinista prosila za pomoč, torej minuli ponedeljek zjutraj.

V zaključkih analize je zapisano tudi, da se v ponedeljek zaradi »močnega sneženja, megle, vetra in prevelike nevarnosti plazov« ni dalo priti do vrha Mangarta. »Po doktrini in navodilih IKAR (Mednarodnega združenja za gorsko reševanje, op. a.) je reševanje varno do druge stopnje nevarnosti plazov oziroma do tretje, če je ponesrečenec živ in se na terenu nevarnost z načinom gibanja zmanjša na drugo stopnjo, toda na Mangartu je bila četrta stopnja nevarnosti,« pojasnjujejo v zaključku analize akcije in dodajajo, da je bilo še bolj nevarno v torek, ko so v akciji sodelovali tudi reševalci iz Tolmina.

»Toliko nemoči kot ob teh izredno slabih vremenskih razmerah že dolgo nismo občutili. Vodstvo reševanja je ravnalo popolnoma trezno in človeško, saj bi bilo sicer lahko žrtev še več. Ne smemo pozabiti, da sta se v zadnjih letih med nočnim zimskim reševanjem smrtno ponesrečila dva gorska reševalca,« poudarjajo ti, ki so na pobudo predsednika Društva GRS Bovec in vodje reševalne akcije Lada Mrakiča ter predsednika GRZS Mira Pogačarja analizirali intervencijo na Mangartu.

Sodelujoči pri analizi še pravijo, da so skrbno spremljali vremensko napoved, da je bila ekipa za helikoptersko reševanje nenehno pripravljena, da je bilo reševanje s helikopterjem v torek, ko je bila prva možnost za polet, »izredno nevarno in tvegano«. Zapisali so tudi: »Reševali smo pod velikim pritiskom javnosti, katere pričakovanja so bila v danih razmerah prevelika.«

Sicer pa intervencija na Mangartu še ni končana, kajti z gore so mrtvega pripeljali le starejšega od obeh alpinistov, 26-letnega Jurija Uršiča - Jurca (Akademski AO Ljubljana), medtem ko 20-letnega Davorina Likarja (AO Idrija) niso našli. Pogrešanega alpinista bodo iskali na način, ki ga bodo razmere na gori dovoljevale, pravijo na GRZS.

Špela Žabkar

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

9 komentarjev na članku "»Več žal ni bilo mogoče storiti«"

Blaž Lesnik,

Boštjan Fon: "Kaj lahko novinarji pišejo in kaj ne, ureja kar nekaj zakonskih določil in hkrati tudi kodeks novinarjev. Tega se držim."

KODEKS NOVINARJEV SLOVENIJE

Preambula

... Novinarji so dolžni predstavljati celovito sliko dogodkov in svoje delo, ob spoštovanju pravic drugih, opravljati natančno in vestno. Takšno delo je temelj verodostojnosti novinarjev. Kodeks velja za besedilo, fotografijo, sliko in zvok.

1. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake - četudi nenamerne - mora priznati in popraviti.

3. Ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti.

11. Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti jasno razvidna.

20. Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.

22. Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih.

http://www.razsodisce.org/razsodisce/kodeks_ns_txt.php

-------------------------------

Povzetek kodeksa ni namenjen omenjenemu novinarju, ker nima pomena: jasno je, da se požvižga nanj in pri tem celo računa na naivnost bralcev (on se pač kodeksa drži).

Po mojem mnenju edina stvar, ki lahko ustavi popolno brezvestnost, brezobzirnost in lakomnost (kuj dobiček iz nesreče drugih) tovrstnih novinarjev in rumenih medijskih hiš, je popolna ignoranca. Tako pri dajanju informacij kot pri nakupu njihovih pisarij.


Bojan Turšič,

Halo g.Fon ???!!!

Tudi jaz čakam.........zmanjkalo samozavesti ali morda argumentov ?!?

SICER PA, DAJMO ZAKLJUČIMO S TO TEMO.

Stroka (GRS) je povedala svoje, mnenja so bila soočena, vsak naj si ustvari svojo sliko.


Boštjan Fon,

...in kakšne oprostite hijene so novinarji, da ne govorim o Slovenskih novicah. v...

Gospa Klavdija, mi lahko tole pojasnite. Seveda z argumenti! Drugače se vzdržite opisov o stvareh, ki jih ne razumete, oziroma o njih nimate najmanjšega pojma!


Boštjan Fon,

Spoštovana gospa!

Kaj lahko novinarji pišejo in kaj ne, ureja kar nekaj zakonskih določil in hkrati tudi kodeks novinarjev. Tega se držim. Kako opravijo svoje delo ostali, pa je zopet drug problem: v Bovcu na Letališču smo bili trije novinarji: Novice, A-kanal in dopisnik TVS. Kje so bili drugi? Pri domačih sem se imel pogum oglasiti le jaz. Ni enostavno, verjetno vam je jasno. Toda potrkal sem na vrata, spregovoril nekaj besed in dobil nekaj informacij iz prve roke, ki so bile popolnoma resnične in relevantne, pa še ostali so jih naslednji dan povzeli za svoje pisanje. Zatorej naj vam naslednjič pripomba o hijenah morda zleti na drug naslov, k tistim, ki so iz naslanjača delali zgodbo (kot že toliko drugih) in mimogrede prodali kakšno neresnično, če seveda niso raje pametno počakali na Novice in potem prepisali tekst za svoje edicije.

Lep dan privoščim!


Klavdija Stergulc,

V teh dneh tudi sama spremljam reševalno akcijo alpinistov z Mangrta. Ne potolaži me opravljena analiza, razmišljam samo zakaj se reševalna akcija ni začela v nedeljo in kakšne oprostite hijene so novinarji, da ne govorim o Slovenskih novicah. v tem trenutku se sprašujem tudi kje je naš varuh oz. varuhinja človekovih pravic, ki danes gleda na to, kje je kdo naredil napako v zadevi Ambrus, ko pa gre za reševanje človeškega življena, pa ni nikjer nikogar. Cel svet je spremljal reševanja znanih Slovencov, ne samo enega, ko pa gre za mlade alpiniste, pa računamo na to, da bodo sestopili in se rešili sami. Žal nobena pripomba in tudi opravljena analiza ne bo potolažila in zmanjšala bolečine svojcev, sočustvujem s svojci.


Klavdija Stergulc,

Mislim, da o tako osebnih zadevah novinarji ne bi smeli niti pisati!


Andreja Savič,

Pozdravljeni!

Tudi sama imam grenke izkušnje s pisanjem novinarjev o nesrečah. Da so hijene? Tega ne vem, vem pa:

- da iz bolečih tragedij delajo senzacionalne zgodbe,

- da zbirajo podatke pri po možnosti malo opitih žalujočih znancih ponesrečenega – da jim jezik lažje steče,

- da so pri svojem pisanju često nedosledni. Špekulacije objavljajo kot absolutne resnice – kdo jih bo pa jemal resno, če bodo napisali, da se je nekaj “morda zgodilo zato…”?

- da o tem, o čemer pišejo niso zadostno poučeni in zato pišejo popolne nesmisle (npr. da alpinista med plezanjem nista nesla čez steno pravega bivaka ampak samo bivak vreči!?).

Seveda to ne velja za vse novinarje, ampak za enega pa verjamem, da velja vse našteto..

Gospod Fon!

Se vam zdi, da so ostali novinarji poležuhi, ker ob tragedijah, kot je zadnja, ne intervjuvajo domačih? “Kaj pa vi mislite, da je vaš sin še živ? A ste kaj žalostni, če več ni? Pa kaj nista nič vreme gledala?” Ali pa so vaša vprašanja najbrž bolj izpiljena? Pa nič ne pomaga, veste. Tudi če ste na moč obzirni. Prav nihče od prizadetih noče govoriti z vami. Ker, ko je čas za bolečino in ne za racionalno razmišljanje, je vsak rad s tistimi, ki mu stojijo ob strani, ga poslušajo in tolažijo. Ne želijo tehtati svojih besed, da ne bi komu naredili krivice, razmišljati, kako bi lahko nekdo drug razumel njihov krik žalosti in bolečine. Kajti to je vaše delo – besede ljudi interpretirati, povzemati malo po svoje, malo dodati, malo odvzeti, da bo zgodba dobro tekla.

Vse informacije, ki so za bralce relavantne, so lahko vsi ostali novinarji dobili od sodelujočih v reševalni akciji (policije, gorskih reševalcev). Vi ste morali iti vprašat svojce, če lahko pogledajo v omaro, koliko termoflisov sta vzela s sabo ali kaj? In to je nekaj, s čimer se pohvalite?

Še ena stvar me pri vašem pisanju zelo moti. In to je vaš slog. Spodaj je primer:

Slovenske novice, sreda, 21. marca 2007, Eden zmrznil, drugega iščejo, Boštjan Fon

“Bija drekerija ... je v nedeljo zgodaj zjutraj zamikala izkušeno navezo...”

“...se je prav hitro začelo kisati vreme...”

“...da sta postala ujetnika mogočne gore.”

“...proti dolini, ki jo je že objemala noč...”

“..upanje na polet helikopterja z Brnika proti Bovcu in nato do prezeblih plezalcev se je hitro izgubilo v pišu vetra...”

“Sneg je naletaval z vso močjo...”

“Korak za korakom skozi mehko snežno odejo...”

“Sedmerica reševalcev... je morala priznati premoč naravi...”

Na prvi pogled gre za kroniko, ko pa začneš čitati, vidiš, da ne gre za to. Gre za prosti spis o tem, kako je gospod Fon “videl” dogodke.

Ampak hudo je to, da gre za povsem sveže rane ljudi, ki so nekoga izgubili. Zdaj pa morajo o svoji zgodbi čitati prosti spis gospoda Fona, ker ga pač čita delež Slovencev in ker pri nas vsi vse poznamo, ljudi pač zanima kaj sosed čita o njihovem pokojnem sinu, hčeri, materi... In ko čitajo neresnice, špekulacije, domišljiske vložke... – ni lahko.

Apeliram torej na uredništvo Slovenskih novic: Gospod Fon je morda povsem usposobljen in kvaliteten novinar, ampak dajte mu prosim za poročat o mačkah, ki so se rodile s tremi glavami na Siciliji, pa o srečanjih z nezemljani... Tu bo našel ljudi, ki se bodo z veseljem pogovarjali z njim, on pa bo lahko brez škode izživel ves svoj talent.

Moje sožalje vsem prizadetim ob nesreči.

Andreja Savič


Gregor Hvala,

Kako g. Fon? Ali na konkretne odgovore ne dajete več izjav? Čakamo.


Peter Bevk,

Tudi jaz mislim, da je pametno prenehat pogrevat to v nedogled. Hkrati pa prosim vse, ki imajo kaj vesti, da v okviru svojih možnostih naredijo vse, da bi se dogodki preteklega tedna, ki jih lahko brez obotavljanja poimenujemo "svinjarija" ne ponovijo!!!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27663

Informacije

Informacije