Delo, Pisma bralcev in odmevi - Tone Škarja: Spoštovana gospa Biserka Luznar!

Delo, 26.01.2013
Najprej hvala, ker mi v bistvenih stvareh ne oporekate (Delo, 7. januarja), ponekod celo pritrjujete. Za oceno vrste udeležencev in motive demonstracij sem porabil kar svoje znance udeležence, pa svoje oči, pa vedenje množice in posameznikov, empirijo torej, ne dosti slabšo metodo od kake ankete. Sam sem bil udeleženec demonstracij Za Trst leta 1953 in Za Slovenijo 1988. Ni primerljivo! Zakaj ne zdaj? Zakaj bi zdaj tulil v luno, ko pa so mnogi (tudi jaz) že dolgo opozarjali, kam plovemo, nekateri (dr. Marko Kos) že desetletja. Bob v steno! Politiki seveda ne, njih predvsem zanima preživetje mandata ali zmaga za naslednja štiri leta. Premalo! Birokracija se je samo množila, in če jo množite, jo potrebujete vedno več, saj ima vedno več dela tudi s seboj, ne samo kot servis državljanom. Čista matematika. Že navadna gospodinja ve, da ne more več zapraviti, kot ima v denarnici. Za državo pa naj to ne velja? Sanje na borzi nizko kotirajo.
Toliko na splošno, zdaj pa še osebno, ko ste se me lotili. Kdor ima rad tehniko, mu je kot poezija, pa še spodbuda za drugo ustvarjalnost je. Monopolist Elektro Ljubljana okolica? Ko obrnemo stikalo in nam čudež tehnike razsvetli noč, še pomislimo ne, koliko znanja, skrbi in pridnosti tiči za tem. Moja skrb je bila merjenje, obračunavanje in racionalna raba te dragocenosti. Uspešno. In še kaj zraven – dobrih 40 let. Imel sem dobre sodelavce, nismo se komolčarili med seboj, le pomagali. Zato tudi nadomeščanje enega ali drugega ni bilo problem, tudi za mojo Himalajo ne. Hvala jim – še zdaj smo se veseli. Planinska zveza Slovenije? Sicer ena od mnogih športnih organizacij, hkrati pa ena najuspešnejših pri predstavljanju sposobnosti Slovenije v svetu. Z razmeroma malo denarja na svetovnem vrhu že desetletja. Presenetilo bi vas razmerje med skromno peščico uradnikov in množico volonterjev naše organizacije. Resnično sem ponosen na PZS. Kako odprave, denar, politika? Gotovo ima komendska knjižnica mojo zadnjo knjigo Po svoji sledi. Poučno in zabavno, še malo ne samo alpinistično postavljaštvo. Politike sem obiskoval, da so kaj pomagali alpinizmu (saj zato pa so!), objemal ali vezal se pa z njimi nisem. To ni donosno, je pa osvobajajoče. Dragocenost! Sicer je pa delovni in finančni obračun PZS javen, enako kot vseh drugih športnih zvez.
Za konec: vi in jaz imava enako moč, moč enega glasu. Premisliva, komu ga bova dala. Vse vzvode vpliva in moči imava v ustavi. Če vzamete kamen v roke, ste močnejši – sam ga ne bom. In boste našli koga, ki bo imel skalo v roki. In koga od bližnjih ste pripravljeni položiti na oltar ali v jamo Revolucije? Jaz nikogar. Življenje je nad vsako revolucijo. Pa lepo se imejte.

Tone Škarja
Kolodvorska 24, Mengeš

Nekaj vprašanj za g. Toneta Škarjo

Delo, Pisma bralcev in odmevi - Biserka Luznar: Razumem, da ste z izobrazbo Tehnične srednje šole kritični do »kvazi umetnikov«, študentov »neproduktivnih smeri« …

(Delo, Pisma bralcev, 12. decembra). Po naravi stvari podpirate tehnično inteligenco. Oni ne demonstrirajo, ker za to nimajo časa, oni ne ponarejajo diplom, ker se to ne da. Tu je vse eksaktno … Bi se strinjala.

Vendar, odgovorite mi, prosim, katere eksaktne prijeme (številke, statistike, analize …) ste uporabili, da ste prišli do vedenja, kdo vse je in ni bil na demonstracijah? Možno, da brezposelnih, delavcev z neplačanimi prispevki, upokojencev z 500evri pokojnine, skratka: golih in bosih, tam res ni bilo. In za to bi lahko imeli banalne, a zelo tehtne razloge: stati lačen in slabo oblečen na mrazu ni lahko. In vas vprašam: zakaj tisti, ki (še) nismo lačni in slabo oblečeni s svojo prisotnostjo ne bi smeli storiti nekaj tudi za njih?

Vtipkala sem Google in prebrala vaš življenjepis. Par vrstic in nekaj novih vprašanj. Zaposleni ste bili na Elektro Ljubljana okolica. Torej pri zelo radodarnemu delodajalcu, leta in leta monopolistu, ki je prosperiral, od čigavega že denarja, g. Škarja? Opravili ste (v svojem aktivnem delovnem obdobju!) prek 500 alpinističnih vzponov in se udeležili več odprav v tuja gorstva – s čigavim že denarjem, g. Škarja? Od leta 1979 vodite (ste vodili?) Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije! Morda vi v tej komisiji volontirate, a PZS zagotovo ni skupek volonterskih osebkov! Kdo že jih financira?

Kritični ste do »kupa malih direktorjev gore javnih zavodov, sijajno plačanih«. In zakaj ravno vi? Pravite: »…kadra, ki je sedanji ali bodoči davkoplačevalski porabnik, je že zdaj nekajkrat preveč«. »Denarja, ki se edino zares samo z delom ustvarja, pa zmanjkuje«. Se strinjam, a zakaj ravno vi mislite, da to morate povedati na glas? Oziroma, povejte. A povejte tudi to: da, dragi sodržavljani, denarja zmanjkuje, ker so in smo uresničevali svoje ambicije in dosanjali svoje sanje tudi na vaš račun! In vaš delež pri tem? Verjamem, da je bil primerjalno zanemarljiv. A zadosten, da bi bilo spodobno videti vas na demonstracijah, če ne zaradi drugega, pa zaradi mladih, paradnih alpinistov, ki jim ne bo dano to, kar je bilo dano vam!

Seveda se sprašujem, kakšen pomen ima ukvarjati se z nekim mnenjem, ki ima vso pravico biti objavljeno in ki nikakor ne bo spreminjalo poteka dogodkov. A dovolila si bom nekoliko se poigrati s pomenom priimka, da moj namen ne ostane zamegljen. Torej, ne pisanje g. Škarje, temveč zgolj in samo to: dost' 'mam razno raznih škarij, ki so same sebi znale vkrojiti in izrezati čudovite oprave za danes in za jutri. A ko so zarezale v naš vsakdan, jim je zmanjkalo znanja, poštenja in blaga. In zdaj nam ponujajo vitko državo. Ker je vitkost lepa? In nam ponujajo stradanje. Da bi bili kos tej lepoti?

Biserka Luznar
Jezerškova 8, Komenda

Delo, 04.01.2013
Pisma bralcev in odmevi
Ljudska vlada
»… moški je rekel: 'Volksgenossen! Vlada je padla. Imamo novo nemško ljudsko vlado!' Odkar sem se vrnil iz vojne domov, vrnil v zgrbančeno deželo, nisem nikoli več mogel verjeti v kakšno vlado; kaj šele: v ljudsko vlado. Še danes pripadam … očitno pogreznjenemu svetu, kjer se je zdelo samoumevno, da se ljudstvu vlada in da torej ne more, če noče prenehati biti ljudstvo, vladati samemu sebi.«
Tako Joseph Roth v Kapucinski grobnici ob nacističnem prevratu v Avstriji. Fašisti, nacisti, komunisti, islamisti in še kaki drugi -isti, vendar po svoje vsi isti, na isti ali enak način prevzamejo revolt ljudstva v svoje roke in mu v njegovem imenu zavladajo. Čudim se novinarskim poznavalcem Bližnjega vzhoda, ki se razočarano čudijo, kako ljudske vstaje proti diktaturam po vrsti prevzemajo islamisti in jih tako vodijo v nič blažjo, na daljši rok še hujšo diktaturo, saj je meni, laiku bil razvoj dogodkov logičen od začetka. Zmaga najbolje organizirana sila, organizirana in z načrtom še v miru, pogosto skriti pobudnik nasilnega upora. Pa če je tam, kjer demokracije še nikoli niso imeli, razvoj razumljiv, ni razumljiv sredi Evrope. Vse imamo v svojih rokah in nam kamnitih kock ali celo orožja ni treba. Ko bomo doumeli, kako kockajo z nami, se bomo streznili in uporabili, kar nam ustava ves čas že omogoča. Zato sem seveda proti ljudski vstaji, ki jo spodbujajo celo najbolj odgovorni za večletno in večdesetletno slepo drsenje navzdol. Vsaka gospodinja ve, da ne more kupiti za več kot ima, če noče zabresti v težave ali celo bankrotirati. Ne vem, zakaj toliko ljudi misli, da za državo to ne velja. Morda je kaj pri vzgoji in izobraževanju narobe? Najbolj pa pri pomanjkanju občutka, da sta levi in desni veslač v istem čolnu in odgovorna zanj. Uf, koliko mask je že padlo zadnje tedne, pa večina tega še opazila ni.

Tone Škarja
Kolodvorska 24, Mengeš

Delo, 12.12.2012
Pisma bralcev in odmevi
Zanimivo … in očitno res, kar se govori o …
Nekaj vem. Med demonstranti ni brezposelnih, ni tistih, ki so jih gradbinci pustili brez plač in brez prispevkov, in tudi ne upokojencev s 500 evri. So tisti s »flašami«, takšnimi in drugačnimi. So morda kvazi umetniki, ki se boje za podporo za nič dela. Pa birokrati kulture, ne kulturniki. So večni študenti neproduktivnih smeri. Kot je pri nekih prejšnjih študentskih demonstracijah nekdo napisal, da boste med njimi težko našli študente tehničnih smeri, saj morajo res študirati in nimajo časa za nemire. Kot med tehniki ne boste našli ponarejenih diplomskih nalog, ker se jih ne da ponarediti. Vse je eksaktno. Na FDV pa pade le tisti, ki se spotakne na stopnicah. In tega kadra, ki je sedanji ali bodoči porabnik davkoplačevalskega denarja, je že zdaj nekajkrat preveč, zaseda pa vsa vodilna mesta. Denarja, ki se edino zares samo z delom ustvarja, pa zmanjkuje. Mačka na vroči pločevinast strehi je dober naslov romana in filma, ki se ga lahko prenese na sedanje vse bolj zagatno stanje. Kup malih direktorjev gore javnih zavodov je sijajno plačanih – in to je to. Slej ko prej bodo morali zategniti pas in se morda razredčiti. Grožnja z revolucijo je obramba pred tem strahom.
Zdaj pa jaz in Janša, Kučan, Pahor, Türk itd. Nekoč mi je na odpravi nek kolega rekel, da Kučana ne priznava za svojega predsednika. Vprašal sem ga, ali svojega direktorja priznava za direktorja, čeprav mu morda ni všeč. Demokracija je slab sistem, je rekel Churchill, a vsi drugi, kar jih doslej poznamo, so še slabši. To je to. Volimo mi, nihče drug, in vsi ki jih imamo na glavi, so rezultat naše volje. Volimo svojo želeno podobo. Zakaj Jankovića, Kanglerja, Popoviča? Ker so taki poštenjaki? Nak, vsak, ki jih je volil, bi jih rad posnemal.
Lev Kreft je rekel, da Martin Krpan za Slovence ni narodni junak, ker je premagal Brdavsa, junak je, ker je goljufal carino, torej državo. Danes je junak, kdor si je z goljufijami nagrabil ogromno premoženja. Ker pa manj delamo in bolj goljufamo, je država počasi shujšala in ravno za male parazite bo najprej zmanjkalo denarja. Torej revolucija, kaj pa drugega. Slovenci smo že tako okupacijo porabili predvsem za pobijanje samih sebe, in zdaj naj bi se spet? A zato, da bodo eni še laže odnesli vreče na razne sredozemske, kanalske, karibske in druge otoke? V Avstrijo, kamor so včasih skrivali denar, ne gre več, državi preveč sodelujeta med sabo, del istega evropskega zakonodajnega reda sta.
O množicah pa: množice so ustoličile Lenina, Hitlerja in Mussolinija, a nobenega od njih niso vrgle. Diktatorjev ne moreš vreči, šele gniloba njihovega lastnega sistema jih spravi na tla. Volimo poslance, župane, predsednika, podeljujemo jim časovno omejene mandate – pa bodimo prihodnjič bolj pametni. Govori se o tehnični vladi, »nekoga« omenjajo kot predsednika. Zelo ga cenim, delaven in izredno bister je, a igra se samo z državnim denarjem, svojega le kopiči. Ni pa noben čudežni deček, ki bi iz naše jame pričaral zlato. Znoj in kramp, ne pa čarobna palica. Ali flaše! Ja, pa jade! – Pa lep pozdrav in na zdravje.

Tone Škarja
Kolodvorska 24, Mengeš