Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Spominsko razstavo

ponedeljek, 4. februar 2013, ob 22:47, Franci Savenc, ogledov: 737

Pavel Kunaver (1889-1988) pripravljamo v sodelovanju z dr. Jurijem Kunaverjem, Tehniškim muzejem Bistra in sogovorniki na okrogli mizi.

Odprtje spominske razstave pedagoga, geografa, astronoma, jamarja, skavta in tabornika, alpinista-drenovca, poljudnoznanstvenega pisca, amaterskega slikarja, fotografa in naravovarstvenika bo

v sredo, 6. februarja, ob 19. uri, v Info središču TNP Triglavska roža na Bledu, Ljubljanska cesta 27

Eden izmed osrednjih dogodkov leta 2013 predstavlja življenje pedagoga, geografa, krasoslovca, astronoma, jamarja, skavta in tabornika, alpinista-drenovca, poljudnoznanstvenega pisca, amaterskega slikarja, fotografa in naravovarstvenika. Bil je osebnost, ki v spominih mnogih še danes živi kot izvrsten podajalec znanja, iskriv sogovornik in vztrajen zagovornik vsemogočnosti Narave.
Človek je dolžan vse, kar lepega in dobrega ve, izročiti naprej mladim
(Pavel Kunaver).

Sodelujoči na okrogli mizi:
dr. Jurij Kunaver - doktor geomorofoloških znanosti, univerzitetni profesor na Oddelku za geografijo FF v pokoju in lastnik razstavljenega gradiva,
Janez Stergar - "nekdanji tabornik" in kot zgodovinar in geograf strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja
Boris Kham - profesor fizike na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani in amaterski astronom
Stane Peterlin - biolog in upokojeni naravovarstvenik
Jože Mihelič - nekdanji sodelavec Triglavskega narodnega parka in dolgoletni prijatelj družine Kunaver

Razstava bo v Info središču Triglavska roža na Bledu na ogled do 7. aprila 2013.


O Pavlu Kunaverju:
Rodil se je v Ljubljani, 19. decembra 1889. Poročen je bil s Henrieto Scharz, Slovenko z Dunaja in z njo imel štiri sinove, Benota, Mitjo, Jurija in Aleša. Umrl je 19. 4. 1988 v Ljubljani v devetindevetdesetem letu starosti. Pavel Kunaver je bil kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine in pedagoški svetnik priznan slovenski pedagog. Poleg tega je bil planinski in poljudno znanstveni pisatelj in amaterski slikar, fotograf, alpinist, jamar in krasoslovec, skavt in tabornik, astronom ter zagovornik varstva narave. Napisal je 36 knjig, med njimi nekaj prevodov, ter več sto strokovnih in poljudnih člankov iz področja krasoslovja, astronomije, geografije, planinstva, varstva okolja, skavtizma in taborništva. Obiskoval je učiteljsko akademijo na Dunaju ter hkrati eno leto izredno študiral geografijo na dunajski univerzi. V letih 1917-1918 je bil v vojaški skupini za raziskovanje jam na Trnovskem gozdu. Po 1. svetovni vojni je poučeval geografijo na 2. meščanski šoli v Spodnji Šiški (1919-1929), nato je postal ravnatelj meščanske šole v Zg. Šiški (1929-1945). Po 2. vojni je poučeval geografijo na Klasični gimnaziji(1945-1961) in nato astronomijo na gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani (1961-1970).
Pavlu Kunaverju so rojenice položile v zibko tri velike ljubezni: ljubezen do gora, do krasa in jam in ljubezen do zvezd oziroma do astronomije. Imel pa je še eno posebno lastnost, za vse kar se mu je zdelo poučno, zanimivo in lepo, je znal navdušiti vso svojo okolico, zlasti pa mladino, ki jo je še posebej imel rad. Pavel Kunaver ni bistveno razlikoval pedagoškega delovanja v šolskih pogojih ali pa na taborjenjih, ekskurzijah ali izletih. V vseh okoliščinah je skušal dati od sebe vse, kar je znal in zmogel najboljšega, da bi tudi mladi, ki so ga obdajali, odnesli iz narave čim več doživetij in vtisov, podobno kot on sam. Bil je vodja številnih skavtskih in taborniških taborov, pa tudi precej mladinskih raziskovalnih taborov in vodja na stotin izletov, ki se jih mnogi udeleženci še danes radi spominjajo. Pavel Kunaver je zato zapustil v mnogih mladih Slovencih, ki so imeli priložnost sodelovati z njim, globoko sled.
Pavel Kunaver je bil pri nas med prvimi borci za varstvo naravne dediščine, zlasti za varstvo Škocjanskih jam pred onesnaženjem Reke, za varstvo Postojnske jame in za ohranitev Planinskega in Cerkniškega polja v njuni sedanji obliki. Že pred tem se je v javnosti zavzemal proti izrabi Triglava in njegove okolice za smučarski turistični center in proti izrabi voda Bohinjskega jezera, Kamniške Bistrice in Soče za hidrocentrale.
Kot eden od pionirjev astronomije v Sloveniji je s pisano in govorjeno besedo, tudi po radiju, širil astronomsko znanje zlasti med šolsko mladino. S področja astronomije je osem njegovih poljudnih knjig, brezštevilni pa so s tega področja tudi njegovi strokovni in poljudni članki, med katerimi je največ objavljenih v Proteusu in v dnevnem časopisju, a tudi v radiju.
Kot vzoren učitelj geografije je imel hospitacije za študente Filozofske fakultete in Pedagoške akademije. To in pa izjemno aktivno šolsko in izvenšolsko pedagoško delo, ki je bilo opisano že zgoraj, ter številne objave, so mu prinesle leta 1970 Žagarjevo nagrado in naziv pedagoški svetnik. Že leta 1912 je bil odlikovan s Srebrnim križcem za zasluge s krono za reševanje dijakov na Stolu, po drugi svetovni vojni pa je dobil še tri državna odlikovanja.
Poleg tega je leta 1974 dobil nagrado mesta Ljubljane in 1981 Levstikovo nagrado. Bil je častni član šestih društev, častni starešina taborniškega odreda Sivega volka iz Ljubljane, dobil je številna druga priznanja, značke in plakete.  

Oznake: TNP
eXTReMe Tracker