Večer, Pomurje - Silva Eöry: Ob svetovnem dnevu mokrišč so naravovarstveniki iz štirih držav opozorili, da mokrišča ohranjajo tudi vodne vire.
"Mokrišča so zelo pomembna, saj opravljajo veliko nalog pri ohranjanju ekosistemov. Tako ščitijo pred poplavami in blažijo podnebne spremembe, pomembna pa so tudi zato, ker čistijo oziroma ohranjajo vodne vire," je v Potrni (Laafeld), kraju tik čez slovensko-avstrijsko mejo, ob svetovnem dnevu mokrišč dejala Laura Máiz - Tomé. Svetovalka v pisarni Ramsar za Evropo se je nato skupaj petsto naravovarstveniki iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske podala na 14 kilometrov dolgo krožno pot, ki je potekala na območju ob vodotokih Mura in Kučnica in ob evropski Zeleni vezi.
Ob Muri so poplavni gozdovi in mokrišča, ki jih še ni na zemljevidu mednarodno pomembnih mokrišč po 2. februarju leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisani konvenciji o varstvu mokrišč. Udeleženci pohoda, ki je tudi sestavni del akcije mednarodnega komiteja za ohranitev Mure Naša Mura - Unsere Mur, so opozorili, da je treba zaščititi najširši poplavni svet v srednji Evropi s svojo bogato floro in favno. "Mokrišča so tista, ki so lahko poplavljena, saj je to nuja, da lahko sploh obstajajo," je opozorila Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko in spomnila, da si naravovarstveniki skupaj z društvom Tabrih iz Razkrižja že štirinajst let prizadevajo, da bi mokrišča ob reki Muri uvrstili na svetovni seznam mokrišč pod okriljem konvencije Ramsar. Doslej je v 164 državah v ta seznam vpisanih 2075 mokrišč, med katerimi so tudi tri slovenska: Sečovljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006). "Upamo, da bo tudi Mura enkrat na tem krasnem seznamu, ki varuje mokrišča po celem svetu," je poudarila Dešnikova in dodala, da kljub 42-letnici Ramsarske konvencije sodijo mokrišča med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu, tudi v Sloveniji. "Prevečkrat se je izpostavljala njihova manj prijazna vloga, tudi povezana z razširjanjem določenih bolezni. Ko so takšni ekosistemi zdravi, ne povzročajo nobene ogroženosti, ampak veliko prispevajo k ohranjanju življenjskega okolja," je dodala Stanka Dešnik.
V Avstriji se trudijo, da bi reki Muri spet vrnili prostor, kamor se lahko razlije, tako da so lani na območju, kjer se vanjo izliva Kučnica v Žetincih (Sicheldorf), na sami meji s Slovenijo, reko razširili in ustvarili nova prodišča ter tako dovolili reki, da s svojim ritmom ustvarja nove življenjske prostore. "Vedeti moramo, da se podnebje spreminja. Najprej lahko na tem območju v prihodnjih letih pričakujemo bolj sušna obdobja, zato so mokrišča zelo pomembna za gospodarstvo, kmetijstvo in podtalnico," je opozoril Johannes Gepp iz zveze društev za varstvo narave avstrijske Štajerske. "V primerjavi z Dravo je na Muri pri nas položaj dosti boljši, ker na njej nimamo hidroelektrarn. Vsekakor si želimo, da bi na naših zaščitenih območjih ohranili naravo in tudi z razvijanjem trajnostnega turizma kakovostno gospodarili z njo," je poudarila Mihaela Mesarić iz javnega zavoda Međimurska priroda in dodala, da je zelo pomembno, da je bil lani pod okriljem Unesca razglašen - za zdaj sicer le na območju Hrvaške in Madžarske - biosferni rezervat Evrope Mura-Drava-Donava, ki naj bi sčasoma združil več kot deset zavarovanih področij v regiji Mura-Drava-Donava in tako povezoval pet držav, tudi Slovenijo.
Silva Eöry