Večer: Tečaji so osnova za varnost / S počepi do kondicije za planinarjenje / Najuspešnejši alpinisti in športni plezalci
Tečaji so osnova za varnost
Za hojo v gore bomo dobili najtrdnejše osnove na gorniških tečajih. Inštruktorji nas bodo naučili predvsem odnosa do gora, varnosti in odgovornosti, znanje in tehniko pa bomo nato celo življenje nadgrajevali.
Radi zahajate v gorski svet v vseh letnih časih in razmerah? Če vas to veseli, seveda ne boste izpustili nobene priložnosti, da obiščete gore tudi pozimi. Toda - ali imate dovolj znanja in izkušenj za zimsko gorništvo? Vsekakor jih je potrebnih nekaj več kakor v poletnih razmerah. Se zavedate odgovornosti do sebe in drugih, ko se odpravljate na ture v gore? Saj ne gre samo za vas, gre tudi za vse tiste, ki vas čakajo doma, za vaše sopotnike in tudi za gorske reševalce, ki morajo ukrepati ob nesreči.
Odlična osnova za varno hojo so vsekakor gorniški tečaji, kjer vas bodo inštruktorji naučili osnov varnosti v gorah, obenem pa vam dali veliko koristnih napotkov, ki bodo koristili že ob pripravah na ture, predvsem pa na turah, ko se srečujemo z različnimi razmerami in težavnostmi. Tečaji so hkrati odlična priložnost za druženje in navezovanje stikov, ki vam lahko koristijo pri prihodnjem organiziranju pohodov v gore.
Jasno je, da se na enem kratkem tečaju ne moremo naučiti in si zapomniti vsega, kar smo tam videli in slišali. Vsekakor pa bomo dobili dobre osnove, ki jih nato nadgrajujemo na vsaki naslednji turi. Pozimi so v gorah nekoliko bolj zapletene razmere, zato je primerno, da imamo dobre poletne izkušnje, predvsem pa naj nas spremlja oprema, ki je pozimi v gorah potrebna in obvezna, obenem pa jo moramo znati uporabljati. Nakup drage in kakovostne opreme pa še zdaleč ne pomeni, da smo pozimi v gorah varni.
Za varnejši korak
Zimski gorniški tečaji se posvečajo predvsem znanjem, ki naredijo naše gibanje v zasneženih gorah varnejše. Ne gre samo za hojo in plezanje (vzpenjanje, prečenje, sestopanje), temveč že za tisto prvo odločitev, ko se odločimo za določeno turo. Pomembno je, da preverimo razmere, vremensko napoved in predvsem najdemo svojemu znanju ter izkušnjam primerno turo. Inštruktorji nas vsekakor ne morejo natrenirati za najtežje ture, lahko pa nam dajo osnovo za tiste lažje, kjer nabiramo izkušnje za težje. Skoraj vsak zimski tečaj vsebuje nekaj tehnike hoje z derezami. Pomembna je že odločitev, kakšne bomo izbrali, vsekakor pa se moramo hoje naučiti(!), saj nam ni kar tako prirojena. Tehnik se vedno učimo na primernem terenu, kjer ni nevarnosti večjega padca ali celo plazov, ki so v zimskih gorah ena največjih nevarnosti. Pomembno je, da inštruktorje vselej opazujemo pri delu oziroma prikazih tehnike, saj se bomo že tako naučili veliko. Izredno pomembna tehnika je recimo zaustavljanje padca s cepinom. Med hojo lahko zdrsnemo ali izgubimo ravnotežje zaradi mnogih vzrokov, eden pogostih je, da se z derezo zataknemo za hlače ali gamaše. Cepin je orodje, ki ga imamo na turah vselej v rokah, še posebno ko si nataknemo dereze. Držimo ga v roki, s katero smo spretnejši, okel cepina pa je vselej obrnjen proti smeri hoje. Tako lahko ob padcu vselej bliskovito reagiramo. Cepin takoj primemo še z drugo roko za ročaj in ga potisnemo v sneg ter tako zaustavimo drsenje. Tečaji so za marsikoga prvi stik s tovrstno tehniko in tukaj gre za to, da se tega naučimo pravilno ter vadimo veliko različnih primerov padca. Na varnem terenu je to lahko tudi dobra zabava, pa še inštruktorji nas ves čas opominjajo na napake in nam jih popravljajo. Tehniko varne hoje lahko nato izpopolnjujemo na turah, nekatere stvari, kot je tudi zaustavljanje padca, pa na začetku ture na varnem terenu vselej ponovimo. Tako bomo dobili pomembno prakso, saj je treba ob neprijetnih dogodkih zelo hitro reagirati. Zavedajmo se, da imamo na tečajih zraven inštruktorje, ki veliko vidijo in takoj opazijo vse naše napake ter nas na njih opozarjajo in jih odpravljajo. Ko se sami odpravimo v gore, inštruktorjev ne bo zraven in za svojo varnost takrat skrbimo sami.
Kako poiskati zasutega
Prav tako imamo na zimskih gorniških tečajih odlično priložnost vaditi tehniko iskanja zasutih pod plazom. Plazovne žolne postajajo vsekakor tisti pripomoček, ki bi ga moral imeti s seboj skoraj vsak zimski obiskovalec gora. Vendar delo z oddajno-sprejemnimi napravami ni tako preprosto, če tega ne vadimo. Ko bo koga v skupini zasul plaz, je treba reagirati hitro in pravilno, kajti sicer lahko spravimo v nevarnost še sebe in druge v skupini. Marsikdo se sicer nasmeji, ko vidi skupino, ki vadi tehniko iskanja v plazu po kakšnem zasneženem travniku in teka sem ter tja, vendar ko gre za čas in se zavemo, da je vsaka sekunda dragocena za preživetje zasutega pod snegom, bomo napotke inštruktorjev zelo pozorno poslušali. Na tečajih pogosto zakopljemo koga v sneg, seveda lepo zavitega v odejo in nepremočljivo bivak vrečo. Že 20 do 30 cm snega nad nami nam bo onemogočalo gibanje, občutek, ko slišimo tiste zunaj, oni pa nas ne slišijo, pa je izredno neprijeten. Ko pa imamo oteženo dihanje in se zavemo, da smo odvisni od pomoči sopotnikov, pa imamo vsekakor izredno dober razlog, da nam na tečaju postane iskanje s plazovnimi žolnami izredno resna in koristna vaja. In takšne tehnike nato pogosto tudi potreniramo na varnem terenu ali pri planinski koči. Treba se je zavedati, da obiskovanje gorniških tečajev ni stran vržen denar, temveč odlična naložba v našo varno gorniško prihodnost. Tečaje organizira Planinska zveza Slovenije, pogosto tudi Gorska reševalna zveza Slovenije, pa tudi različna društva in klubi, ki se ukvarjajo z gorništvom.
Boris Strmšek
S počepi do kondicije za planinarjenje
Z Blaženko Bartolić, inštruktorico aerobike, pilatesa in joge, o ustrezni pripravi telesa pred odhodom v gore.
Z ustrezno pripravo telesa si bomo prihranili marsikatero nevšečnost, povezano z utrujenostjo, bolečinami v mišicah, sklepih ali morebitnimi poškodbami, opozori Blaženka Bartolić. "Večina zimskih aktivnosti se ne izvaja sede, pri gibanju je vključenih več sklepov.
Počepe lahko delamo tudi z utežmi v rokah
in s tem krepimo vezi gležnjev, kolena in
kolke. (Oregonlive)
Pohodnik se znajde v okoliščinah, kjer sta stabilnost in ravnotežje motena z zunanjimi dejavniki, torej je ohranjanje ravnotežja skozi celotno gibanje velikega pomena." Pozimi koristijo vaje, ki krepijo skladnost gibanja sklepov in ravnotežje, hkrati pa so funkcionalno povezane z gibanjem, ki ga opravljate. "Pomembno je okrepiti prednje stegenske mišice. Slednjim kot protiutež delujejo dobro izurjene mišice zadnje stegenske lože in zadnjične mišice in omogočajo dobro medmišično koordinacijo. Mišice odmikalke in primikalke pa pripomorejo pri stabilizaciji kolenskega sklepa. Nikoli ne vemo, kdaj nam lahko na poti zdrsne."
Najprej raztezanje, nato vaje
Najprej se ogrejemo tako, da nekaj minut tekamo na mestu, bodisi naredimo nekaj vaj za raztezanje. "Nato delamo počepe - stojimo v rahlem razkoraku, hrbet je raven, roki sta ob telesu, trebušne mišice pa napete. Spustimo se v počep, kot bi hoteli sesti na stol, kolena so pokrčena pod pravim kotom, pazimo, da hrbet ostane raven. Naredimo trikrat po 20 ponovitev. S tem krepimo stegenske mišice, mišice zadnjice in kolenske vezi," poudari sogovornica. "Za vajo širok počep stojimo v razkoraku, roki upremo na boke, hrbet je raven, stopala so obrnjena navzven. Trebušne mišice so napete, ramena pa čim bolj sproščena. Spustimo se v počep in kolena pokrčimo, kolikor moremo. Boke potisnemo naprej, hrbet pa mora ostati raven. Pri dvigu v začetni položaj stisnemo mišice na notranji strani stegen. Vaja krepi zadnjico, kolenske vezi ter zunanjo in notranjo stran stegen. Vajo naredimo trikrat z 20 ponovitvami."
Stegenske mišice, kolenske vezi, zadnjico pa bomo okrepili tudi z izpadnimi počepi. "Stojimo, hrbet je raven, roki sta ob telesu. Z desno nogo naredimo korak naprej, trebušne mišice so napete, mišice hrbta pa sproščene. Počasi se spustimo v počep, koleno desne noge je pokrčeno pod pravim kotom, koleno leve noge pa je le nekaj centimetrov nad tlemi. Vajo naredimo dvakrat s 15 ponovitvami, v nadaljevanju pa vajo ponovimo, da zamenjamo nogo." Vaje lahko po želji delamo tudi z utežmi v rokah ali pa stojimo na mehkejši podlagi ter s tem dodatno krepimo vezi gležnjev, kolena in kolke.
Gabrijel Toplak
Najuspešnejši alpinisti in športni plezalci
Alpinisti Tina Di Batista, Luka Stražar in Nejc Marčič ter športna plezalca Mina Markovič in Domen Škofic so postali najuspešnejši alpinisti in športni plezalci v Sloveniji za minulo leto. Tako so namreč odločile Planinska zveza Slovenije (PZS) ter njeni komisija za alpinizem in komisija za športno plezanje.
"Pri alpinizmu je lani glavno vlogo alpinistične aktivnosti dokončno prevzela nova generacija mladih slovenskih alpinistov, ki so povsem v toku sodobnih svetovnih alpinističnih trendov," je na svečani podelitvi v Domžalah povedal načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan. Načelnik Komisije za športno plezanje PZS Borut Kavzar pa je dejal, da Slovenija s svojimi tekmovalnimi uspehi v športnem plezanju vsekakor ohranja status ene izmed najmočnejših ekip v članski konkurenci na svetu, prav tako to velja za mlade plezalce, ki neusmiljeno trkajo na vrata svojih starejših plezalcev, ki so še nedolgo nazaj bili njihovi vzorniki. Mini Markovič je uspelo tisto, kar je doslej le redkim. Ubranila je naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Poleg nje je na odru za zmagovalce trikrat stala še Maja Vidmar. V moški konkurenci so v letošnji sezoni prišli do izraza zlasti mlajši tekmovalci, med katerimi je treba posebej omeniti letošnjega evropskega mladinskega prvaka Domna Škofica." (sav)