Sestanek članov Komisije za plazove IKAR – Pripravil Pavle Šegula
Z zasedanja IKAR v Sloveniji
Po 13 letih je Mednarodna komisija za reševanje v gorah oktobra 2006 spet zasedala v Sloveniji, za nameček v istem kraju kot leta 1963 – v Kranjski Gori. Od 1062 do 1989 sem bil delegat naše GRS v njeni Komisiji za reševanje iz plazov, zato sem izkoristil priložnost in se kot opazovalec udeležil nekaj sej te komisije, o čemer bi rad napisal nekaj misli, ki bodo morda koristile temu ali onemu.
Sestanek članov Komisije za plazove IKAR (KSP-IKAR)
Zasedanje KSP-IKAR je vodil predsednik,
Hans-Jürg Etter iz švicarskega Zveznega instituta za raziskave snega in plazov (EISFL) v Davosu. Za prevod iz nemščine v angleščino in obratno je skrbela strokovno razgledana prevajalka, kar je ustrezalo nam pa tudi Francozom in Italijanom. Številni (tudi naši) delegati so uporabljali prenosne računalnike, kar se je obrestovalo zlasti pri sklepih in predlogih, saj so bili le-ti sproti na ogled tudi na širokem zaslonu.
Uvodoma se je vsak od prisotnih na kratko predstavil. Etter, s katerim sva stara znanca, je pozdravil in predstavil tudi mene. Bilo nas je okrog 30, razen delegatov 16 držav članic tudi nekaj predstavnikov proizvajalcev opreme za samozaščito in iskanje zasutih v plazu.
Uporabni doseg plazovne žolne – maksimalni pas iskanja
Zadnja leta se veliko govori in razpravlja o maksimalni širini pasu iskanja plazovne žolne,. IKAR zahteva in podpira predlog francoskega združenja ANENA (avtor François Sivardière), ki izdelovalcem in prodajalcem žoln priporoča, da izdelke tržijo dosledno s podatkom
o maksimalni širini pasu iskanja, ne pa s (precej večjim)
maksimalnim možnim dosegom žolne.
Stvar še ni dokončno domišljena, nekateri v komisiji celo menijo, da so tovrstna priporočila odveč. Maksimalna širina pasu iskanja je območje plazovine v dosegu polmera okrog reševalca, ki ga ta med iskanjem pogrešanega zanesljivo »pokriva« oziroma »obvlada« z žolno.
Na voljo za dokončno ureditev tega vprašanja je 1 leto. Predlog pripravlja posebna skupina. Rešitev tehničnih vprašanj je stvar in naloga proizvajalcev!
Podatki o nesrečah pozimi 2005-2006
Celovitega pregleda žrtev v deželah članicah IKAR žal nisem imel priložnosti videti. Zadnje čase so se predsedniki komisije za plazove razmeroma pogosto menjali, odtod morda težave z zbiranjem podatkov, ki smo jih delegati včasih obravnavali dokaj podrobno, podobno tudi poučne zglede nesreč v plazovih. Omenjen je bil primer iz Kanade, kjer so organizirani reševalci po neki večji nesreči rešili samo dva zasuta, saj so vse ostale našli sopotniki pod vodstvom ustrezno usposobljenih vodnikov.
Iz poročil raznih virov v tuji strokovni literaturi sledi , da je bilo število žrtev v zimi 2005/2006 ponekod nadpovprečno veliko. Zbirni podatki, kolikor jih je, so delegatom dosegljivi na spletnih straneh www.IKAR-CISA.ORG.
Ukrepi po nesreči
Delegati so obravnavali in izpopolnjevali znani pregled ukrepov po nesreči, ki zadevajo bodisi organizirano reševanje, bodisi tovariško pomoč (ukrepe sopotnikov in/ali naključno prisotnih) – zaznamovati vstopno sled zasutih, kje jih je plaz zajel in kje so jih poslednjič opazili, določiti prednostno območje iskanja, obvestiti reševalce (kje, kdaj, koliko je zasutih, kdo je zasut, kako se je zgodila nesreča, kakšne so vremenske razmere), sproti iskati s plazovno žolno ter na kraju najmočnejšega signala žolne zasutega nadaljevati iskanje s sondo, pustiti sondo zapičeno, izkop opraviti poševno navzdol ali od strani iz razdalje, ki je enaka dolžini tistega dela sonde, ki sega od ponesrečenca do vrha snega, ne pa navpično navzdol ob sondi, da ne poškodujemo ponesrečenca. Po izkopu zavarovati ponesrečenca pred mrazom, mu dati prvo pomoč in ga pripraviti za pot na varno. Če pričakujemo reševalce, pripravimo prostor za pristanek helikopterja (utrdimo snežno odejo, odstranimo predmete, ki bi lahko ogrozili varnost helikopterja) ...
Govor je bil tudi o fazah iskanja – primarni oziroma začetni fazi ter o sekundarni, drugotni fazi. K začetni sodi površinski pregled plazovine: obhodimo plazovino ter opazujemo, kličemo in poslušamo.
Sekundarno iskanje je iskanje s plazovno žolno, sondo, lopato (ali drugim pripomočkom).
Ko iščemo z žolno je prva faza grobo iskanje, ki traja do trenutka, ko prvič zaslišimo signal zasutega; nakar sledi druga faza – fino iskanje, ki traja dotlej, ko je signal žolne zasutega najmočnejši in pride na pomoč sonda, da točno določimo lego ponesrečenca.
Končna faza iskanja je potem točkovno iskanje (pinpoint search), ki traja od uvedbe sonde do stika sonde s ponesrečencem – najdbe zasutega.
Čeprav so ti napotki znani že desetletja je prav, da jih vedno znova obnavljamo in dodamo pomembne nove elemente, ki jim doslej vede ali nevede nismo posvečali potrebne pozornosti.
V tej zvezi je bil omenjen tudi nemško-angleško-francoski glosar (slovar z razlago gesel), kjer moramo biti previdni. Ni namreč nujno, da je isto geslo enako razloženo v vseh jezikih in pomeni isto. Razlike so celo v istem jeziku, npr. nemščini, angleščini, odvisno od države, kjer ga govorijo (Nemčija-Švica-Avstrija oziroma ZDA-Kanada-Vel. Britanija- Avstralija-Nova Zelandija ipd).
Razprava je bila koristna obnova napotkov in hkrati spodbuda delegatom, da iščejo, si zapomnijo in še drugim predstavijo svoje videnje, izkušnje ter predloge za ukrepe, ki so se izkazali ali so videti pomembni pa čeprav še tako vsakdanji. Tudi čisto navadne stvari so vredne obravnave!
Plazovni balon (ABS), Reko
Stalno, leto za letom razpravljamo o vlogi plazovnega balona in reka. Pojavljajo se vprašanja:
Ali naj IKAR priporoči plazovni balon kot standardno opremo?
Ali naj IKAR priporoči reko kot standardno opremo tam, kjer so možni plazovi?
Ali naj bodo naprave za reševanje iz plazov stalno pri roki?
Ali naj IKAR analizira poročila o nesrečah iz vseh dežel članic?
Glede na to smo slišali predloge:
1. Plazovna žolna, sonda in lopata so standardna varnostna oprema reševalcev v svetu, ki ga ogrožajo plazovi; če je mogoče, naj uporabljajo dodatno opremo, zlasti plazovni balon.
2. Plazovna žolna, sonda in lopata so standardna oprema reševalcev v akciji. Če je mogoče, naj v imajo reševalci v akciji s seboj tudi plazovni balon in druge pripomočke.
3. Z rezultati raziskav o nesrečah v plazu seznanjamo javnost, da se ljudje sami odločijo; priporočila nasploh pa niso vselej mogoča in primerna.
Učinkovitost plazovnega balona in žolne
Poslušali smo predstavitev statistične študije, ki jo opravil Marcus Falk (soavtor nove krivulje preživetja v plazu).
Obravnaval je 2237 primerov zasutij v času od 1990 do 2004. Raziskava je zajela delno in/ali povsem zasute osebe. Upošteval je tudi okoliščine zasutja, pripomočke in kakovost reševanja. Reševalci navadno dobro obdelajo hujše primere, manj pa se posvetijo lažjim nesrečam.
Z žolno iščemo povsem zasute ponesrečence, plazovni balon pokaže delno zasute. Oba pripomočka zanesljivo povečata možnost preživetja, v ocenah uspešnosti nista upoštevani globina zasutja in znanje, oziroma pripravljenost ponesrečenca. In sklep referenta:
-
Obe napravi pomembno pripomoreta z znižanju smrtnosti, to je prvi dokaz učinkovitosti.
-
Čeprav rezultati raziskave niso 100-odstotni, sta obe napravi že iz etičnih razlogov utemeljeni in zaslužita podporo.
Še nekaj manj znanega o plazovnih žolnah
V letošnjem poletju so opravili nove raziskave. Proizvajalcev je dolga vrsta. V Davosu so obravnavali problematiko tehnike in strategije iskanja. Oddajniki sevajo različno oblikovane signale. Obeta se premoč senzorsko krmiljenih oddajnikov (žoln). Na poti so izvedbe z impulzi, katerih pasovna širina bo 80 Hz, in bo z njimi v korist zasutega možno poleg iskanja početi še kaj (npr. registrirati stanje zasutega!?).
Pet tipov žoln je izvedenih s tremi, pravokotno druga na drugo usmerjenimi antenami, ki so zelo priro-čne, če je v plazu hkrati več zasutih.
Podjetje Mammuth je v plazovno žolno Barivox vgradila tudi odsevnik (reflektor) za iskanje s siste-mom Reko. Vzrok je preprost: že doslej so z rekom marsikje našli zasutega, ki ni imel odsevnika, pač pa se je odzvala elektronika žolne ali celo kak kovinski predmet. Ta novost bo gotovo še komu rešila življenje (če npr. ima žolno, ki je ni vključil, ali zaradi kakega drugega razloga ne dela ali če ima reše-valec zunaj urejenega smučišča pri sebi reko).
Možnosti preživetja s plazovnim balonom
Peter Aschauer gradi na (zelo verjetni) pred-postavki, da 80 do 90 % oseb, ki jih zajame plaz, neposredno po zasutju še živi. Glavni vzrok smrti je, ko se žrtev znajde v plazovini in ji zmanjka zraka (nima pred nosom oziroma usti zračnega žepa ali tiči nekje globoko v plazovini z blokiranimi dihalnimi potmi, kar prizadene ca. 75 % žrtev.
Ko se sproži plaz ni mogoče vnaprej računati kaj bo, saj v plazu vlada stihija in je veliko odvisno od tega, v kakšni legi ter razmerah je zasuti, ko se plaz ustavi. V gibajočem se plazu je že zaradi presene-čenja in dogajanja v plazovini zelo malo možnosti, da bi si izboril kakšno ugodnost.
Uporaba plazovnega balona stvar precej spremeni in izboljša, razen če se ponesrečenec v plazu meha-nično poškoduje, n.pr. zadene ob drevo, skalo ali če s plazovino strmoglavi v prepad. Sicer pa strujan-je plazovine in vzgonska sila rineta balon in ponesrečenca k površini, kjer ga lahko takoj opazimo, praviloma pa mu tudi ne grozi zadušitev.
Nova oblika plazovnega balona
Švicar Yan Berchten je prijavil novo izvedbo balona,
plazni komat z nosilnim oprtnikom, ki z napihljivim komatom varuje glavo, dihala, vrat in prsni koš prizadetega. Oče tega skafandra, utemeljuje novost s podatkoma, da preživi plaz 90 % delno zasutih in samo 48 % povsem zasutih, na katere deluje velike in uničevalne sile, ki jih komat delno omili.
Ta izvedba bi naj ponesrečencu zagotovila zračni žep, v primerjavi s klasičnim balonom je ta tip tudi lažji in tehta le 3 kg. Prostornina je 110 l, tlak v balonu 0,025 bar, plina v kartuši pa 300 bar. Čas napi-hovanja je 3,5 sekunde, praznjenja 2 minuti. Prva izvedba bo prišla na trg avgusta 2007.
Sklepna deklaracija KSP-IKAR
KSP-IKAR je, upoštevajoč razvoj pripomočkov za zaš-čito pred plazovi v preteklih letih, dopolnila svojo deklaracijo iz leta 1999 o teh sistemih in napravah kot sledi:
Večina prizadetih sama sproži plaz, zaradi katerega lahko izgubijo življenje
- najboljši način, da se ne znajdeš v plazu je ta, da ne sprožiš plazu
- če se že znajdeš v plazu in želiš preživeti, stori vse, da te plazovina ne bo zasula
Najboljši ukrepi, da se izogneš zasutju v plazu so preventiva vključno z informacijami (pla-zovni bilten), znanje, izkušnje, zavest o nevarnosti, previdnost
Če si se že znašel v plazu, bodo nekateri sistemi in/ali pripomočki povečali možnosti prežive-tja, vendar pomni: noben sistem in noben pripomoček ne jamči, da se boš izmazal nepoško-dovan in živ.
Vsi sistemi in pripomočki zahtevajo, da se usposabljaš in stalno vadiš uporabo.
Bistveno za organizirano reševanje je takojšnje obveščanje (GSM, telefon, UKV posta-ja).
Če imaš pri sebi radijsko postajo ali vsaj transponder, npr. odsevnik reko,
bodo reševalci med iskanjem uspešnejši.
Prikazna vaja slovenskih reševalcev v Tamarju
V lepem jesenskem vremenu so nam naši reševalci uspešno prikazali postopke reševanja, ki so bili v rabi odkar obstoja organizirano reševanje v gorah, nekak zgodovinski presek torej.
V »praobdobje« sodita reševalni drog in osebna oprema iz časov na koncu in prelomu 19. v 20. stolet-je.
Reševalni oprtnik »Gramminger« sodi z gorskimi nosili tipa Mariner v čas po letu 1946 torej v čas prvega in najpomembnejšega povojnega posodobljenja in internacionalizacije (po 2. svetovni vojni z opremo, razvito med to med vojno za potrebe nemške vojske).
S posegi ob sodelovanju helikopterjev SV in Policije se je vaja uspešno končala.
Pripombe
Lepo je bilo po dolgi prekinitvi spet prisostvovati delu komisije, v kateri sem deloval več desetletij. Lepo je tudi bilo srečati nekaj znancev iz tistih časov, manj razveseljivo pa zvedeti, da večine nekdanjih sodelavcev že lep čas ni več v svetu živih. Februarja letos je umrl tudi prvi predsednik komisije za plazove, Melchior Schild iz Davosa, ki nam je predsedoval veliko let. Tako mineva čas ...
Brez pristranskosti ali zavoljo nekakšnega svetobolja sem primerjal minuli in sedanji čas ter ugotovil, da se – vsaj v Komisiji za plazove, danes v glavnem in skoraj malce preveč vrtijo okrog plazovnih žoln in plazovnih balonov ter njihovih resničnih in/ali navideznih izboljšav. V mojih časih sta bila izhodiščna raven znanja in pripomočkov še razmeroma nizka, veliko danes znanega je bilo tedaj še v zametkih. Zato smo se skoraj z vsakega zasedanja vračali domov s polnimi bisagami zares uporabnih in velikih novosti. Sedaj kaj takega sicer ni povsem izključeno, je pa mnogo težje dosegljivo, ker je treba graditi na višji ravni in je napredek praviloma manjši ali vsaj manj in težje opazen.
V tem smislu prav pri žolnah ugotavljam, da pripomočka, ki bo takoj brez problemov pokazal zasute-ga najbrž ne bo nikoli, saj je tudi boljša trenutno znana in dosegljiva tehnika še vedno pomanjkljiva, posebej kar zadeva množično zasutje, ko je silno težko iskati zasute ko hkrati deluje već žoln. Plazovni baloni, so nedvomno uporabni, hkrati pa nemarno obsežni, težki, nerodni in dragi. Za kakšne daljše, zahtevne zimske ture ali neutrjene nedeljske izletnike skoraj nerabni.
Znanec, slovaški delegat Petö iz Instituta v Jasni se je zanimal, kdo v Sloveniji skrbi za obveščanje pred nevarnostjo plazov. Dal sem mu ustrezne podatke. Čudil se je, da slovenski predstavnik ne priha-ja na srečanja Evropskega združenja, kjer obravnavajo to problematiko ter razpravljajo o programih in pripomočkih, ki pomagajo pri pripravi ocene nevarnosti in opozoril (lavinskega biltena).
Sicer pa sem prepričan, da bosta mednarodna in s tem tudi naša GRS morali predvsem z vsemi razpoložljivimi pripomočki samozaščitno vzgajali ljudi, ki kakorkoli in kjerkoli zahajajo v zasnežene str-mine, da se v kritičnih razmerah in obdobjih ne bodo podajali v nevarnost. Posredovati bi morali, da se v ta namen bolje opremi in izpopolni tudi Služba opozarjanja pred plazovi pri Uradu za meteo-rologijo in v ta namen aktivno sodeluje v ustreznem evropskem združenju!
Morali bi spet in spet, posebno v zimskem času, kar se da vztrajno, kakovostno in brezhibno, vsak dan – tako kot delajo nosilci nadležnih reklam – osveščati ter vzgajati državljane v veščinah vars-tva pred plazovi:
- S pisno besedo in cenenimi priročniki, ter s prodorom v sredstva obveščanja, zlasti šole in svet mladih nasploh (PZS, GRS, šole).
- Z vešče in strokovno izbrušenimi filmskimi prikazi o pripravi na pot, obnašanju na gori, pre-ventivnih ukrepih, tovariški pomoči in samoreševanju. Prepričan sem, da s tem lahko naredimo največ (GRS, RTV, PZS, ZGVS, URSZR, CZ, Šole na vseh ravneh).
- S solidnimi Opozorili na nevarnost plazov (Agencija RS za okolje-Urad za meteorologijo).
Vsega se nikjer in nikoli ne da preprečiti. Ponesrečenci so bili in bodo, lahko pa se potrudimo in dosežemo, da jih bo čim manj!
Pripravil: Pavle Šegula