Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Življenje v vaseh pod Triglavom

dLib.si

sobota, 24. december 1932, ob 19:02, Boris Štupar, ogledov: 861

Jutro (1932): Mojstrana, decembra
Pusto življenje vlada pri nas v teh meglenih dneh, ko se v zakurjenih .sobah grejemo in dolgočasimo. Delo počiva skoro povsod, žage stoje, tovarna ne obratuje pa tudi v gozdovih je precej pusto in prazno.

Največ življenja pa je še vseeno vsak večer v kuhinji hotela »Triglava«, ki se že od nekdaj smatra kot mojstranski parlament. Tu se zberejo skoro sleherni večer vaški očanci, ki razpravljajo o najvažnejših dogodkih dneva, predvsem pa o lovskih dogodivščinah, ki so se pripetile tega ali onega dne visoko gori na Vrtaškem vrhu v Kotu ali na Kriških podih. V to kuhinjo prihaja večer za večerom tudi mojstranska in dovška mladina, da se ogreje in medsebojno porazgovori o smučarskih prireditvah, ki se bodo vršile to zimo v Mojstrani v velikem obsegu.

Zima in sneg sta stalni refren hotelske kuhinje, ki ga premlevajo stari in mladi vsak po svoje, vendar pa imajo vsi skupaj željo, da bi imela zima mnogo snega, kar bi privabilo tujce, ki bi prinesli denar in življenje v ta prelep planinski kot. Mladi gadje se že v kuhinji pripravljajo na smučarski boj. ki obeta biti to zimo v Mojstrani zelo hud. Že celih 10 let imajo v svoji sredi tri državne prvake, pa se bodo borili, da ga bodo imeli še enajsto ali pa morda še dolgo vrsto let. Vse to se razpravlja v kuhinji pri Rabiču, ki je redno polna. Med vso to pisano družbo pa se neprestano giblje gospa Mina in se redno v veliki zadregi suče okrog ogromnega štedilnika. Kaj brigata sinove gora kriza ali naš kulturni boj, v njihovem kraljestvu visoko v gorah med srnami in gamzi ni krize, ne tovarn, ne kulturnega boja, pač pa kraljuje gori božji mir in seje toplo zimsko sonce.

V klub monotonemu planinskemu življenju so naši ljudje napredni, in to morda bolj kakor oni, ki jim je napredek tako rad na jeziku. Marsikaj novega so napravili v svojih vaseh v zadnjih letih, in to naprave, za katere bi nam lahko zavidala tudi mesta. Tako so privatniki postavili v zadnjem času kar pet elektrarn. Svojo elektrarno ima tudi tovarna in tudi Kranjske deželne elektrarne dajejo sem svoj tok, tako da so naše vasi popolnoma preskrbljene z električno lučjo, ki sveti skoro v sleherni hiši, samo v čakalnici in pisarnah železniškega postajnega poslopja svetijo še s petrolejkami.
Tako je pri nas pod Triglavom v zimskih dneh, ko še ni snega, na katerega komaj čakamo, saj bo privabil v naš kraj prijatelja belega sporta, za katerega sprejem se Mojstrana vsestransko pripravlja.

Jutro, 24. december 1932
 

eXTReMe Tracker