Primorske novice: Bila je uspešna, tako po srečnem koncu, kot po izvedbi, so ocenili ...
Primorske novice, 16. februarja 2007
POSTOJNA ► Analiza februarske reševalne akcije na Nanosu
Ključ do uspeha: sodelovanje
Reševalna akcija na Nanosu, v kateri so prve februarske dni iskali pogrešanega Marijana Kljuna iz Mislič, je bila uspešna. Tako po srečnem koncu, kot po izvedbi, so na sestanku v Postojni ocenili gorski reševalci, vodniki reševalnih psov in policisti. Prav slednji, zlasti vodja akcije Smiljan Lukman, so poželi največ pohval.
Analiza akcije, dobre in slabe izkušnje ter napotki za naprej so bili glavni namen sredinega srečanja predstavnikov udeležencev reševalne akcije na Nanosu, ki je potekala v začetku februarja. Pobudnik srečanja je bil Zlatko Grželj, namestnik načelnika postaje GRS Ljubljana.
Kot je poudaril Brane Žorž, inštruktor v gorski reševalni službi, je akcija, ki jo je vodila policija, potekala, kot je treba. S tem so se strinjali tudi ostali udeleženci. Se posebej so pohvalili vodjo akcije Smiljana Lukmana iz postojnske policijske postaje, dobro so se odrezali tudi vsi sodelujoči policisti, ki so pregledali teren, za katerega so bili opremljeni in usposobljeni. Na takšen način bi morale potekati tudi vse ostale akcije, so poudarili zbrani. In čeprav je glavnina dela na starešinah in enotah policije, bi veljalo ta del policijskih opravil obravnavati tudi v njihovem izobraževanju. Da bi vzpostavili sistem, ki bi deloval ne glede na to, kdo je vodja akcije in kdo v njej sodeluje.
V iskanju pogrešanega na Nanosu, pa tudi v drugih podobnih akcijah, se je ponovno potrdilo, da je zelo pomembno načrtno in temeljito iskanje. Najprej zbiranje informacij, kar opravi policija, nato, če vedo za smer gibanja pogrešanega, svoje delo opravijo psi, sledijo druge službe, ki pregledajo teren in objekte, tudi tiste, za katere je rečeno, da so že pregledani, je predlagal Alojz Klančišar, vodja reševalnih psov v omenjeni akciji.
Analiza akcije je pokazala na dve področji, pri katerih se lahko zatakne: zveze in logistiko. Pri iskanju pogrešanih ali reševanju je izjemnega pomena medsebojna komunikacija vseh sodelujočih. Ker so prenosni telefoni draga in ne povsod delujoča rešitev, in ker imajo tako policija kot gorski reševalci radijske zveze, bi z določitvijo ene ali več frekvenc, na katerih bi se vsi slišali, ta problem rešili. Drugi pa je logistika - od prehrane do goriva in drugih potrebščin. Kdo poskrbi za vse potrebno in zlasti kdo plača, se bo treba še dogovoriti, kajti predpisi, uredbe in določbe so za konkretne primere pogosto neuporabni.
In ko smo že pri denarju, je na koncu padlo tudi vprašanje, kdo bo akcijo plačal. Vendar pa iz nekoliko izmikajočih odgovorov za zdaj ni mogoče sklepati, kdo bo plačnik oziroma plačniki. SZ