Dnevnik - Jani Alič: Tolminski jamarji, ki raziskujejo podzemlje Migovca od leta 1974, so skupaj z angleškimi kolegi
Delo.si: Nov najdaljši jamski sistem je pod Migovcem
Po besedah Zdenka Rejca, predsednika jamarske sekcije, ki deluje pri tolminskem planinskem društvu, so izmerili in raziskali 24.900 metrov rovov, višinska razlika med vhodom in dnom jam pa je kar 975 metrov.
Glavnina podzemlja je v treh sistemih jam: Migovec, Vrtnarija in Primadona. Za Migovec so že našli vzdevek Votla gora. "V zadnjih letih smo poleg vseh drugih raziskav intenzivno iskali tudi povezavo med tremi sistemi. Možnost povezave smo po računalniškem tridimenzionalnem modelu videli na več mestih, vendar so bila najbolj obetavna mesta tudi najožja. V številnih akcijah smo počasi napredovali. Lani smo domnevali, da nas od povezave loči le 120 metrov. Zdaj nam je po skoraj 40 letih uspelo. To je plod dela več generacij tolminskih jamarjev," je bil ob uspehu navdušen Rejec. "Z angleškimi jamarji sodelujemo od leta 1994. V teh letih smo skupaj raziskali več kot 30 kilometrov rovov," je dodal.
Tolminski jamarji so v vseh letih delovanja raziskali in dokumentirali več kot 140 jam. Poleg izjemnih uspehov na Migovcu so najbolj ponosni na uspehe v Mali Boki na Bovškem. Tam so se leta 2005 skupaj z italijanskimi jamarji prebili skozi ožino in odkrili jamski sistem, ki je po višinski razliki med vhodoma (1297 metrov) drugi na svetu.
Jani Alič
Nov najdaljši jamski sistem je pod Migovcem
Podzemni labirint v Tolminsko-bohinjskih gorah je dolg 24.900 metrov, raziskanih je še pet kilometrov več.
Tolminski jamarji so s povezavo dveh jamskih sistemov pod Tolminskim Migovcem povezali najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Nov rekord, ki so ga dosegli v ponedeljek znaša 24.900 metrov, do zdaj je bil z 20.570 metri najdaljši postojnsko-planinski jamski sistem.
Tolminski jamarji so s pomočjo jamarjev londonskega Imperial College Caving Cluba v ponedeljek uspešno premagali še zadnje metre neraziskanih rovov v velikem podzemnem labirintu v Tolminsko-bohinjskih gorah in dosegli rove, ki so jih raziskali že leta 1998. »Takrat smo raziskovali v globino. Če bi raziskovali samo dva metra višje v horizontalni smeri, bi povezavo dveh sistemov dobili precej prej,« je povedal eden najizkušenejših slovenskih jamarjev Andrej Fratnik.
Jamski sistem pod Migovcem je tipični alpski jamski sistem, ki ga tamkajšnji jamarji raziskujejo že vse od leta 1974. Sestavljajo ga trije jamski sistemi, med katerimi sta povezana Mig in Vrtnarija, oba dolga dobrih 12 kilometrov, povezava petkilometrske Primadone z osrednjim Migom pa ostaja izziv za prihodnost. »Do zdaj smo raziskali 30 kilometrov jam pod Migovcem, iščemo pa še zadnjo povezavo. Daleč od tega, da je naše delo končano. Opazili smo sledi na sever proti Komni. Rekord se bo tako prej ali slej povečal,« je še dejal Fratnik.
Raziskovanje podzemnega sveta nad Tolminom poteka zelo intenzivno od leta 1994, ko so se domačim jamarjem pridružili prej omenjeni angleški kolegi. Od takrat vsako poletje približno 30 jamarjev za več tednov postavi tabor. Nekateri med njimi v jami delajo tudi do štiri dni zaporedoma, saj imajo poleg baznega tabora na vrhu skoraj 1900 metrov visokega Migovca postavljen tabor tudi na dobrih 500 metrih globine.
Rekord so sicer Tolminci, ki so leta 1988 menda kot prvi na svetu smučali na ledeniku pod zemljo, napovedovali več let. »Raziskovanje jam je zelo počasen proces, ki je odvisen od sreče in dela. Letos smo v enem mesecu odkrili skoraj tri kilometre novih rovov, brez sreče bi se lahko pohvalili samo z nekaj sto metri. Končni dosežek je pohvala našemu garanju,« je dejal predsednik jamarske sekcije tolminskega planinskega društva Zdenko Rejec. Novi slovenski jamski rekord gotovo ni zadnji mejnik naših jamarjev. »Potencial kaninskega pogorja je še precej večji,« je dejal Fratnik.
Blaž Močnik
Foto: arhiv Jamarska sekcija PD Tolmin